Manifiko

Leta ena in dva je 8.c razred OŠ Mirana Jarca za valeto naredil celo žurko s svojim nekajminutnim nastopom na podlagi Magnificove Silvije. Nekaj tednov prej pa je cel razred sestavljal in vadil koreografijo pri nas doma v kleti :) Majka pravi, da zna še danes skoraj celotno besedilo na pamet, ker ga je tisti čas tolkokrat slišala. Pa smo bli res dobri!

Magnifica sicer nisem nikoli zvesto poslušala, četudi mam eno bestof cedejko že nekaj časa... no ja, to velja, če izvzamem Pistotnikovo improvizirano deklariranje pesmi Magnifico je peder vsak dan med 45(ali več)- minutno vožnjo (in to celotno vožnjo!) iz Šentvida do Name v 4. letniku gimnazije... tisto je bilo še kar naporno... besedilo znam na pamet, tudi če me zbudiš sredi noči in povprašaš po njem :/

Mal mi primanjkuje koncentracije.... hotla sem samo povedat, da je bil koncert super, čeravno sem ga mogla, zaradi dvem Nalgesinom izmuzajoče se, nepopustljive želodčne bolečine, presedet. Sem pa tja sem kak del besedila ujela prvič in sem se fajn nasmejala :)

Magnifico je taprav kavbojc, o tem ni dvoma!

Božičkov seznam želja brez ovir :)

Brez kakšnega posebnega vrstnega reda, če bi lahko mela KARKOLI, so to tele stvari. Zagotovo manjka velik stvari, ki jih bom še dodala na seznam :)

Stanovanje v strogem centru Ljubljane med tromostovjem in Trnovem, obrnjeno k Ljubljanici. Z velikimi svetlimi sobami (tudi veliko kopalnico), kaminom v dnevni sobi ter večjim balkonom, obrnjenim proti gradu . Pa z visokimi stropovi, kakopak. Pisofkejk.



cena: fjuuuuuu... okoli 400.000€ pa verjetno še kej zraven

Kupe denarja, namenjenih izključno potovalnim ekspedicijam v neznano.



cena: megavelik

Saksofon



+ dinarčke za inštrukcije

cena: okol čuka ojrov

Vse sezone Northern Exposure na DVDjih :)



cena: cirka 50$ na DVDjko

Eno malo staro bajtico nekje na francoskem podeželju ob kakem jezeru. Zraven bi bil še manjši vinograd, okoli pa zelo malo sosedov.



cena: glej 1


L'Artisan Parfumeur – Iris Pallida

Tole se boljše bere, kot karkoli kar bi js napisala v pojasnitev:
"L’Artisan Parfumeur is a connoisseur of miracles. Patiently awaiting the moment of grace when, one particular year, in one particular place, flowers majestically reveal their dazzling perfection. From these exceptional vintage harvests, are born extremely rare perfumes. A new, exceptional harvest captured under the Tuscany sky."



cena: 240€ za 100ml ...LOL

Opremo za bordanje



cena: cirka 450€ za vse skupaj

Koncert Led Zeppelinov, sam da bi bila tokrat tud js tam!!!



cena: sploh ni važno

Kšno takole luštno zadevco od Frey Wille-a



cena: med 500 in 2000€

Kavo z Vitomilom Zupanom



Ok, ta je utopična glede na to, da je mrtev. Cene ni, kaj ti ni jasn?!

Doggya



Tale je marbit enmalček infantilna, sam bi res mnogo rada mela neki tazgale... no, ne čist takega :)

Cena: tud ni važna.

Planet Earth 5 DVD set



cena: 60$

Orbitrek Proteus eec 2505



... za lepo rito ;D

cena: 700€

Serijo slik Alfreda Gockela... hja, neki bo treba obesit na stene tistega stanovanja ob Ljubljanici ;)



cena: ne vem, postri so po 45$, sam js bi slike

Burnt out :(

Ker vedno počnem vse v zadnjem hipu, se to seveda pozna na izdelkih, ki so temu posledica. Včeraj sem pisala diskografijo Joy Division, ki gre naravnost v koš tistih člankov, za katere mi je potem preveč nerodno, da bi jih še kdaj prebrala. Danes, ko je res zadnji dan oddaje, pa sem se lotila še Led Zeppelinov. Led Zeppelinov, for chirst sake! Kot da lahko o tej glasbeni čarovniji kaj pametnega napišeš v pičlih nekaj urah. Jaooo, smotana. No, potem pa me je Maj pred parom ur prosil, če recenziram še tanovega Magnifica, ker njemu zmanjkuje časa. Grejt! Funny enough pa mi je zdaj samo Magnificov članek nekako dovolj sprejemljiv, da se upam prikazati na jutrijšnem launch partiju. Note to self: Don't fucking wait till the last fucking moment!

Sicer pa, kot je sam g.Pešut spesnil:

Enmu posije,
enmu se stemni,
eden serje,
en pa sam prdi,
en ga dvigne,
en ga spusti,
enim je ful dobr,
enim pa pač ni.


Še en Whole Lotta Love... vem, da je njihov najbolj zlajnan video, sam mi res paše zdejle :)

Members only

Od nekdaj sem se bolje razumela s fanti. Ne vem zakaj, vse je nekako bolj simpl... pravzaprav se z ženskami nikoli nisem mela kaj dosti za pogovarjat... še danes mam samo nekaj prijateljic, ki jih vlečem s seboj še iz otroštva in so vsaka zase mighty cool, popolnoma si različne in se med seboj niti ne poznajo. Celo zelo malo verjetno, da bi se količkaj razumele.

Anyway, večino časa vseeno preživim v moški družbi. Enostavno lažje je. Vedno sem bla one of the guys... no, včeraj pa se je v družbi nekaj najljubših bivših sošolceviz gimnazije le pokazalo drugače. Od kar me namreč nimfomanke in droge ne zanimajo več(čeprav tista stava s Kocjanom, kateri izmed naju lahko neki naključni ženski prej porine jezik v usta, še velja), ne ustrezam več kriterijem članov. :( Who the hell drank all my kool-aid?!

Še nekaj mam za pozobljat... koliko resnice da nek avtor dejansko v svoj blog? Če malo pomislim, za obstoj tegale bloga vesta le Gregor in Saško, marbit sem in tja še kdo ponesreči zaide sem, pa že tako ne morem napisat večine svojih misli. Kako potem piše šele nekdo, ki ima über blogovsko-čitajočih frendov, celo družine? Koliko odkritosti je še dovoljene, če seveda ne objavljaš nekih dnevnih opisov svojega početja? Čemu sploh pisanje, če ni tvoj full disclosure? Moj notranji cinik se zaziblje v svojem nalonjaču in počasi položi nogi na mizo, pri čemer mi namenoma prevrne kozarec vode... "Ljudje pišejo bloge zato, da imajo občutek pomembnosti. Misliš, da se tvoji zapisi berejo, torej si opažen. Nekaj si zapustil za sabo. Dokaj patetično." ...nekaj časa strmiva en v drugega; on je blazno zadovoljen s svojim rutinskim pojasnilom osnovnošolskega besedišča, meni pa se takih bedarij ne da poslušat. Vstanem in ga v znamenju nestrinjanja porinem s stola. "Ti si idiot" še rečem in zaloputnem vrata za seboj.

:)

Hope of delivery

Ze peto jutro zapored sem se zbudila z refrenom Hope of deliverance Paula McCartneya. Ne vem čemu je to dobro, oziroma kaj ponoči počnem in zakaj moje misli pojejo tako zgodaj zjutraj.... razlika je le v tem, da v refrenu "zapojem" hope of delivery, kar bi melo malo veze z rahlo obsedenostjo z ebay-om :)

Petits appartements

Sem pač v letih, ko se mi najbolj mudi od doma in bi šla na svoje... potem pa bi tako ali tako večino časa visela tu. No, zgleda da se mi želja uresničuje, saj ze dvoje mesecev prodajamo hišo z namenom, da gremo vsak na svoje. Majki in očetu se as I type gradi vila blok v nastajajočem Šmidovem logu nekje okoli Komende, Blaž in Urša gresta baje kar tule zraven na Metoda Mikuža, js pa še nimam pojma kaj bo z mano. Po vsej verjetnosti grem nekam za podnajemnico. Še kr slabo :) Ampak (!) bom na svojem :) Zaenkrat se zdi kot obljubljena dežela.


Pred prvim oktobrom me je majka vprašala, če sem že "pospravila sobo pred prvim šolskim dnevom"... pa jim mam 24 :D ... I rest my case.

zmankal volne!!!!

Mislim, da vsak pozna kakšno vrsto obsesije... lahko je samo stvar navade ali nekaj s čimer se v hipu identificiraš. Well... js sem zadnjih nekaj dni obsedena... ne, ne ... OBSEDENA s štrikanjem. Nothing can be done... od pletilnih igel se umaknem s težkim srcem in če me res že zlo fajn lulat tiši :) Prve znake te zahrbtne bolezni sm opazila v petek na Metelkovi... vem samo, da je Maj neki razlagal, men so šle pa samo zanke po glavi... nekajkrat oviješ okoli prsta... z iglo skozi zanko na levi, okoli niti... jo smukneš pod spodnjo vrstico in naslednjo... Hmmm? A je kdo kej rekel? :)

Tale nov hobi se je običajno zavlekel tja do treh zjutraj in vsako jutro je bila prva misel spet... štrikanje! :D Gregor je samo zavijal z očmi in rekel, da štrikanje pa že ni seksi... seveda je! No, pa o tem kdaj drugič.

In potem se je zgodilo... mora vseh mor... zmanjkalo je volne!!! OOooOoOOOo OooOooHHhHH, crapiolli, wtf, matervola,... skratka konc sveta. Tokrat sem do treh bolščala v strop! Takoj ob devetih pa že na vratih drug dealerja... domov sem se vrnila 7 koluti volne, vesela in nasmejana.

Tok zamujam z delom za faks, da se ne vidim več ven... bom drug teden :)

Tole je pa moj prvi šal ----> "Najlepejši viljoičasti I."

Control

Začelo se je nekaj mesecev nazaj z ljubeznijo na prvi takt muziljade'She's lost control'. Po ogledanem filmu Control, biografiji Iana Curtisa, pa se samo še stopnjuje.
Film je režiral Anton Corbijn, sicer režiser videospotov, fotograf, pisatelj... svašta. Nekaj vsem poznanih mojstrovin: U2 - One, Depeche Mode - Barrel of a Gun, RHCP - My Friends, Nirvana - Heart-shaped box,... pa men njegov naljubši Please od U2. Precej kreativen falot.

No, film je res odličen!! Vidi se, da je vsak kader premišljeno postavljen v zanj določeno zaporedje; na trenutke pa se ti zdi, da gledaš zaporedje Corbijnovih tipičnih črno-belih widescreen fotografij. To, da je film čb, še močneje poudari vzdušje mračnega glasbovja Joy Division in Curtisove bitke z epilepsijo ter depresijo. Pa se mi je zdelo, da niti ni bil tok depresiven, kot samo zgubljen in hudo pod pritiskom. Zadnje ure pred njegovim samomorom (at only 23 years of age) so v tej ekranizaciji verjetno potešile večino njegovih fanov, men so se (kot vse ostalo) zdele super!

Iana je ... (ne najdem dovolj prepričljivega presežnika)... odigral Sam Riley... res je bil kot izrezan... vsake toliko sem se zalotila, da na platno buljim odprtih ust :) Če primerjaš JD video Transmission in tole kar je v filmu, ni razlike!

Matr, je dober film! Avtomatično eden najbljubših ever sploh. Zdej se pa že preveč ponavljam...

...še trailer ;)

Sex Crimes and the Vatican

V letu 1996 je imel Vatikan 7 milijonov ameriških dolarjev proračuna za podkupovanje žrtev spolnih zlorab (beri: otrok in njihovih staršev) v zameno za molk. Vnaprej načrtovan proračun!!! Ne se jebat.
Če še niste vidl dokumentarca Sex Crimes and the Vatican, it's a must see. Pravzaprav ne izveš nič kaj novega, ampak ko fakte in argumente povedo vpleteni, torej danes odrasle žrtve tovrstnih zlorab, bivši člani rimskokatoliške cerkve in tožilci, veš, da je res... res. Da se ne bomo narobe razumeli, pedofilsko dejanje je gnusno prek vseh meja; naj gre za člana vatikanskega zbora (klinc pa velike začetnice takim ustanovam!) ali ne. Vem, da ne gre za VSE duhovnike, ampak kot predstavnik institucije takšnih razsežnosti in predvsem pomena, je dovolj že en sam. Potem pa vidiš, kako cerkev pometa pedofilijo pod prag. Obstaja celo dokument, imenovan Crimen Sollicitationis, spisan leta 1962, v katerem so navodila namenjena župnikom, češ, kako ravnati z morebitnimi žrtvami zlorab njihovih podrejenih. Navodila narekujejo ustrahovanje in utišanje. Crimen Sollicitationis hrani vsaka župnija na svetu.
Nadaljnje; ne le, da cerkev ne raziskuje teh zlorab in rešuje problem s sistematičnim premeščanjem duhovnikov iz župnije v župnijo (kjer, seveda, počnejo isto), ampak celo ovira pravne postopke proti predhodno javno razkritim pedofilom. Ti se skrijejo v vatikan, tožilci pošiljajo zahteve po izročitvi prebežnikov nazaj v države, kjer se odvijajo njihovi kazenski postopki, vatikanski državni tajnik pa lepo pošiljateljem vrača neodprto, torej neprebrano pošto. Ma ni mi jasno, kaj pravosodje sploh nima vstopa v vatikan?! Bilokakšno...rimsko, italijansko, mednarodno, evropsko...čisto nihče?!! Kako d fak smo prišli tako daleč, da se trop takih, v dno duše zlobnih ljudi, skriva na kvadratnem kilometru površine, kjer jim nihče nič ne more?!! Kot omenjeno v filmu, Ratzinger bi lahko danes obtožene duhovnike razrešil dolžnosti in prepustil zasluženi kazni, a kaj ko je on sam leta 2001 kot kardinal podpisal in razposlal novo verzijo spornega dokumenta vsem škofijam po svetu. Veste kaj je to VSEM ŠKOFIJAM PO SVETU!?!

♪♫

...pri nas pa sneži :)

Janez hoče it v službo.

No, takole smo se zbrali na sobotno jutro; delavci, študenti in upokojenci. Baje, da nas je naneslo kar 70.000 iz vseh koncev Slovenije. Prišlo je kar 337 avtobusov protestnikov v ta dan soncu neprijazno Ljubljano. Največji tovrstni zbor odkar smo osamosvojeni :) Vzdušje je bilo super; solidarnost, pravičnost, demokracija in tehtna želja po spremembah pa vodilo, po Dunajski ulici raztezajoče se, nekajkilometerske množice. Po štirih urah (z Gregorjem sva namreč protestno pot prehodila dvakrat) smo se ustavili pred Kongresnim trgom, kjer so potem headmasterji sindikatov predstavili ključne točke svojih programov.

Tkole smo pa zgledali:

Tejle slikci se pa ne morem upret :) Tole je Pistotnik, poplesavajoč pred (po mojem mnenju dogodku nepotrebnem) transparentu "Bilo kuda, lezbe svuda" :D

sicko :(

Bruhanje sucks. Še nikol nism bruhala kar tako tjavendan... včeraj pa kar dvakrat.... pa še drisko mam. Kakšno damsko obnašanje, kaj? :)

Mimogrede, izšla je nova številka RSQja. Ta je res naboljša do sedaj in ima že 68 strani! Mater, smo pridni :)

life's own rocknroll beat

Ta teden je več kot zanimiv. Iz različnih koncev dobivam same produktivne ideje glede prihodnosti. Louise Hay bi bila ponosna name :) Študentsko podjetništvo, samozaposlitev, evropske institucije, proaktivnost, ustvarjalne obstranske dejavnosti... res je toliko možnosti, da mi je šlo od blazne vzhičenosti v sredo zvečer kr malo na jok... majkemi :) Počasi končno prihajam do tistega notranjega wicked nemira, ki se me je loteval vsakič, ko sem tam pri 14 rezmišljala o filmski režiji. Pogrešala sem takšno jutranje vstajanje z metuljčki v trebuhu. La vita e fucking bella!!! :D

roomies

Tako je, imam nove sostanovalce. No, imam jih že kak mesec in so pravzaprav moji sosobovalci, ker skupaj sobujemo. Lan, Nia, Ugi, Gem, Moi, Viktor in myself. Kako, za vraga, se nas toliko gužva v eni kamrici, nebodigatreba? Vsi se obnašamo kot kaktusi, eni le včasih, ko lenobno buljimo v svet in so naše misli ravno tako nepovezane kot bodice malih tropskih rastlinic, drugi pa več ali manj vedno :) No, Moi se verjetno ne bi strinjala. Ima namreč čudovito listovje, izpod katerega le včaih vzvišeno pogleda na okensko polico k bodičastim kolegom. Sama domuje na omari malček višje, skrivajoč se pred sončnimi žarki. "Kar naj bo tam", se strinjajo ostali, zadovoljni v svojih pisanih hišicah nad radiatorjem. Kadar smo dobre volje, se pri nas vedno kaj dogaja. Pozimi pa bo v naši sobici kar tiho, saj se kaktusi ne pustijo nič kaj motiti med nekajmesečnim spanjem, jaz tudi ne, Moi se tako ali tako najraje pogovarja sama s seboj.

Od leve proti desni: Gem (9 cm), Lan (12,3 cm), Viktor (12 cm), Ugi (3,6 cm)in Nia (6,4 cm)

Moi - full velik cmjov

mojo time out

Eden najbolj žalostnih občutkov je izgubljanje spoštovanja do nekoga, ki ga mas rad. Nekoga, ki je vsestransko čudovita oseba, kljub temu pa vsakič znova pusti, da se sprehaja po njej po mili volji. Še kr jebeno.

Pa začnimo!

Že pred kakim mesecem dni me je Google začel prepričevat, naj si naredim svoj blog. Bah, kaj naj z blogom, sem mu rekla vsakič, ko mi je ob vpisovanju v gmail pritežil bloggerjev add. Še vedno ne vem točno kaj naj počnem tule, všeč mi pa je, da lahko igraš s HTMLjem. No, zaenkrat tudi tale starinsko rjava barva odgovarja :)

Skratka, zdaj sem tu. Tolčem po tipkovnici in polagam besedovje v splet, torej sem bloger. Blogger? Crap, treba se bo naučit ustreznega žargona.

Lep pozdrav!