zmankal volne!!!!

Mislim, da vsak pozna kakšno vrsto obsesije... lahko je samo stvar navade ali nekaj s čimer se v hipu identificiraš. Well... js sem zadnjih nekaj dni obsedena... ne, ne ... OBSEDENA s štrikanjem. Nothing can be done... od pletilnih igel se umaknem s težkim srcem in če me res že zlo fajn lulat tiši :) Prve znake te zahrbtne bolezni sm opazila v petek na Metelkovi... vem samo, da je Maj neki razlagal, men so šle pa samo zanke po glavi... nekajkrat oviješ okoli prsta... z iglo skozi zanko na levi, okoli niti... jo smukneš pod spodnjo vrstico in naslednjo... Hmmm? A je kdo kej rekel? :)

Tale nov hobi se je običajno zavlekel tja do treh zjutraj in vsako jutro je bila prva misel spet... štrikanje! :D Gregor je samo zavijal z očmi in rekel, da štrikanje pa že ni seksi... seveda je! No, pa o tem kdaj drugič.

In potem se je zgodilo... mora vseh mor... zmanjkalo je volne!!! OOooOoOOOo OooOooHHhHH, crapiolli, wtf, matervola,... skratka konc sveta. Tokrat sem do treh bolščala v strop! Takoj ob devetih pa že na vratih drug dealerja... domov sem se vrnila 7 koluti volne, vesela in nasmejana.

Tok zamujam z delom za faks, da se ne vidim več ven... bom drug teden :)

Tole je pa moj prvi šal ----> "Najlepejši viljoičasti I."

Control

Začelo se je nekaj mesecev nazaj z ljubeznijo na prvi takt muziljade'She's lost control'. Po ogledanem filmu Control, biografiji Iana Curtisa, pa se samo še stopnjuje.
Film je režiral Anton Corbijn, sicer režiser videospotov, fotograf, pisatelj... svašta. Nekaj vsem poznanih mojstrovin: U2 - One, Depeche Mode - Barrel of a Gun, RHCP - My Friends, Nirvana - Heart-shaped box,... pa men njegov naljubši Please od U2. Precej kreativen falot.

No, film je res odličen!! Vidi se, da je vsak kader premišljeno postavljen v zanj določeno zaporedje; na trenutke pa se ti zdi, da gledaš zaporedje Corbijnovih tipičnih črno-belih widescreen fotografij. To, da je film čb, še močneje poudari vzdušje mračnega glasbovja Joy Division in Curtisove bitke z epilepsijo ter depresijo. Pa se mi je zdelo, da niti ni bil tok depresiven, kot samo zgubljen in hudo pod pritiskom. Zadnje ure pred njegovim samomorom (at only 23 years of age) so v tej ekranizaciji verjetno potešile večino njegovih fanov, men so se (kot vse ostalo) zdele super!

Iana je ... (ne najdem dovolj prepričljivega presežnika)... odigral Sam Riley... res je bil kot izrezan... vsake toliko sem se zalotila, da na platno buljim odprtih ust :) Če primerjaš JD video Transmission in tole kar je v filmu, ni razlike!

Matr, je dober film! Avtomatično eden najbljubših ever sploh. Zdej se pa že preveč ponavljam...

...še trailer ;)

Sex Crimes and the Vatican

V letu 1996 je imel Vatikan 7 milijonov ameriških dolarjev proračuna za podkupovanje žrtev spolnih zlorab (beri: otrok in njihovih staršev) v zameno za molk. Vnaprej načrtovan proračun!!! Ne se jebat.
Če še niste vidl dokumentarca Sex Crimes and the Vatican, it's a must see. Pravzaprav ne izveš nič kaj novega, ampak ko fakte in argumente povedo vpleteni, torej danes odrasle žrtve tovrstnih zlorab, bivši člani rimskokatoliške cerkve in tožilci, veš, da je res... res. Da se ne bomo narobe razumeli, pedofilsko dejanje je gnusno prek vseh meja; naj gre za člana vatikanskega zbora (klinc pa velike začetnice takim ustanovam!) ali ne. Vem, da ne gre za VSE duhovnike, ampak kot predstavnik institucije takšnih razsežnosti in predvsem pomena, je dovolj že en sam. Potem pa vidiš, kako cerkev pometa pedofilijo pod prag. Obstaja celo dokument, imenovan Crimen Sollicitationis, spisan leta 1962, v katerem so navodila namenjena župnikom, češ, kako ravnati z morebitnimi žrtvami zlorab njihovih podrejenih. Navodila narekujejo ustrahovanje in utišanje. Crimen Sollicitationis hrani vsaka župnija na svetu.
Nadaljnje; ne le, da cerkev ne raziskuje teh zlorab in rešuje problem s sistematičnim premeščanjem duhovnikov iz župnije v župnijo (kjer, seveda, počnejo isto), ampak celo ovira pravne postopke proti predhodno javno razkritim pedofilom. Ti se skrijejo v vatikan, tožilci pošiljajo zahteve po izročitvi prebežnikov nazaj v države, kjer se odvijajo njihovi kazenski postopki, vatikanski državni tajnik pa lepo pošiljateljem vrača neodprto, torej neprebrano pošto. Ma ni mi jasno, kaj pravosodje sploh nima vstopa v vatikan?! Bilokakšno...rimsko, italijansko, mednarodno, evropsko...čisto nihče?!! Kako d fak smo prišli tako daleč, da se trop takih, v dno duše zlobnih ljudi, skriva na kvadratnem kilometru površine, kjer jim nihče nič ne more?!! Kot omenjeno v filmu, Ratzinger bi lahko danes obtožene duhovnike razrešil dolžnosti in prepustil zasluženi kazni, a kaj ko je on sam leta 2001 kot kardinal podpisal in razposlal novo verzijo spornega dokumenta vsem škofijam po svetu. Veste kaj je to VSEM ŠKOFIJAM PO SVETU!?!

♪♫

...pri nas pa sneži :)

Janez hoče it v službo.

No, takole smo se zbrali na sobotno jutro; delavci, študenti in upokojenci. Baje, da nas je naneslo kar 70.000 iz vseh koncev Slovenije. Prišlo je kar 337 avtobusov protestnikov v ta dan soncu neprijazno Ljubljano. Največji tovrstni zbor odkar smo osamosvojeni :) Vzdušje je bilo super; solidarnost, pravičnost, demokracija in tehtna želja po spremembah pa vodilo, po Dunajski ulici raztezajoče se, nekajkilometerske množice. Po štirih urah (z Gregorjem sva namreč protestno pot prehodila dvakrat) smo se ustavili pred Kongresnim trgom, kjer so potem headmasterji sindikatov predstavili ključne točke svojih programov.

Tkole smo pa zgledali:

Tejle slikci se pa ne morem upret :) Tole je Pistotnik, poplesavajoč pred (po mojem mnenju dogodku nepotrebnem) transparentu "Bilo kuda, lezbe svuda" :D

sicko :(

Bruhanje sucks. Še nikol nism bruhala kar tako tjavendan... včeraj pa kar dvakrat.... pa še drisko mam. Kakšno damsko obnašanje, kaj? :)

Mimogrede, izšla je nova številka RSQja. Ta je res naboljša do sedaj in ima že 68 strani! Mater, smo pridni :)

life's own rocknroll beat

Ta teden je več kot zanimiv. Iz različnih koncev dobivam same produktivne ideje glede prihodnosti. Louise Hay bi bila ponosna name :) Študentsko podjetništvo, samozaposlitev, evropske institucije, proaktivnost, ustvarjalne obstranske dejavnosti... res je toliko možnosti, da mi je šlo od blazne vzhičenosti v sredo zvečer kr malo na jok... majkemi :) Počasi končno prihajam do tistega notranjega wicked nemira, ki se me je loteval vsakič, ko sem tam pri 14 rezmišljala o filmski režiji. Pogrešala sem takšno jutranje vstajanje z metuljčki v trebuhu. La vita e fucking bella!!! :D