torek, 30. oktober 2007

roomies

Tako je, imam nove sostanovalce. No, imam jih že kak mesec in so pravzaprav moji sosobovalci, ker skupaj sobujemo. Lan, Nia, Ugi, Gem, Moi, Viktor in myself. Kako, za vraga, se nas toliko gužva v eni kamrici, nebodigatreba? Vsi se obnašamo kot kaktusi, eni le včasih, ko lenobno buljimo v svet in so naše misli ravno tako nepovezane kot bodice malih tropskih rastlinic, drugi pa več ali manj vedno :) No, Moi se verjetno ne bi strinjala. Ima namreč čudovito listovje, izpod katerega le včaih vzvišeno pogleda na okensko polico k bodičastim kolegom. Sama domuje na omari malček višje, skrivajoč se pred sončnimi žarki. "Kar naj bo tam", se strinjajo ostali, zadovoljni v svojih pisanih hišicah nad radiatorjem. Kadar smo dobre volje, se pri nas vedno kaj dogaja. Pozimi pa bo v naši sobici kar tiho, saj se kaktusi ne pustijo nič kaj motiti med nekajmesečnim spanjem, jaz tudi ne, Moi se tako ali tako najraje pogovarja sama s seboj.


Od leve proti desni: Gem (9 cm), Lan (12,3 cm), Viktor (12 cm), Ugi (3,6 cm)in Nia (6,4 cm)


Moi - full velik cmjov


sreda, 3. oktober 2007

mojo time out

Eden najbolj žalostnih občutkov je izgubljanje spoštovanja do nekoga, ki ga mas rad. Nekoga, ki je vsestransko čudovita oseba, kljub temu pa vsakič znova pusti, da se sprehaja po njej po mili volji. Še kr jebeno.