G-man's guitars

Danes zjutraj sem se zbudila ob šest - strunski obposteljnici spodnje pesmi :)
G-man verzija je way boljša, though ;)

Gledališče

Meni daleč najboljše minute ob obisku teatra so tiste, v katerih s hecno navado ploskanja (res, posrečena gesta) pospremiš nastopajoče. Vsakič jokam zraven, ker res z nepopisnim veseljem opazujem ljudi, ki tako fucking uživajo v tem, kar počnejo. Če bi se dalo ujeti delček tega naelektrenega ozračja, ki ga s tako strastjo ustvarjajo, bi morda celo rešili energetsko krizo! :)

Premalokrat grem v gledališče, for sure.

No way out

Danes zelo težko diham. Ne znam ubesedit razlogov in ne vidim rešitve. Branje statistik še nikomur ni seglo v gate in potisnilo prsta v rit. Kaj kmalu se bom, predvidevam, spet prepustila dremežu igranih prizorov in lepo zloženih besed ter utopila svojo zgroženost. Da bi kaj dejansko naredila za to, da se tovrstno zlo v svetu prepreči, itak nimam jajc..."ne znam, ne morem, ne vem kako in kaj" ...najbolj gnile zloženke človeške govorice. Sploh pa, si ne smem privoščit črnogledih misli brezciljne žalosti, če moram jutri zjutraj vstat, opraviti svoje zrak-mešajoče "obveznosti" in zvečer nazaj zaspat!

It's just so fucking pathetic...

She strikes again!

Grace Jones - Corporate Cannibal

MiMiMi!

Spet ne delam. Sem pa med marsikatero današnjo spletno bedarijo našla zadevo, ki ti predstavi 'tebe' glede na uro ter datum rojstva.

Kot razumem naj bi bili Devičniki pridni, delavni in organizirani. Tu se pač ne morem strinjat :)

A poglej to čudo planetov, ki vplivajo na to, kakšen, bojda, postaneš oz. si!

"Luna v znamenju Raka
Tu je Luna doma, zato so ljudje s takim polozajem Lune zelo obcutljivi na zunanje vplive in negativne vibracije drugih in okolja; njihovi vtisi so namrec mocni, zato hitro menjajo razpolozenje in so za druge vcasih muhasti in nerazumljivi.

Imajo mocno energijo, tudi ce so nezni, tihi in umirjeni. Ce so dobre volje, so zelo duhoviti (imajo namrec dober, a vcasih nenavaden smisel za humor), zabavni, prijetni, socutni in topli, ce pa so nerazpolozeni, je jasno, da se vsi okoli njih pocutijo slabo. Ponavadi so nagnjeni k uzivanju v druzinski sreci umirjenega okolja doma, a praviloma vsi zelo radi potujejo.

Preobcutljivi za ta svet
Za ljudi z Luno v znamenju Raka je zelo pomembno, da, ko je to potrebno, napolnijo svoje baterije in da skozi ustvarjanje na kateremkoli podrocju, ki pa je ponavadi umetniske narave, izpraznijo svojo utrujeno in od vseh strani vznemirjeno duso in spet najdejo svoj mir.

Zelo priporocljivo je, da se take osebe naucijo ali izpopolnijo obvladovanje tehnik sproscanja in meditacije. Ti ljudje naj se tudi izogibajo pretiranemu sanjarjenju in bezanju v preteklost. Radi se posvecajo preteklim dogodkom ali pa jih, nasprotno, potiskajo v notranjost in to lahko povzroci najrazlicnejse tezave od rane na zelodcu ali zelodcne kisline do tako hude bolezni, kot je rak."

"Ascendent v znamenju Strelca
Kljucna beseda za cloveka z Ascendentom v Strelcu je svoboda - misli, govora in delovanje. Se posebej v mladih letih je bilo njegovega nemirnega duha gotovo tezko krotiti.

To je intuitiven clovek in velik idealist, ki ne priznava ozkih kulturnih omejitev; rad siri svoje znanje na vseh podrocjih. Vedno je na poti, pogosto potuje v tuje dezele ali ima kako drugace opravka z njimi. V vsakem zivljenjskem obdobju ga privlacijo raznovrstni studiji in duhovno napredovanje, kajti njegov duh je prav tako radoveden kot je njegov razum bister in hiter.

Nemiren, pogumen avanturist
To je nemiren clovek, radodaren, do vseh prijateljsko nastrojen, zgovoren in odprt za vsako novo idejo. Njegov smeh in entuzijazem sta nalezljiva; v druzbi redko ostane neopazen. Vendar pa se takoj razburi. Se posebej ga izzove humor na njegov racun, ceprav je ravno on tisti, ki ima pri zbadanju drugih glavno besedo. Sploh pa prevec svoje energije posveca nepomembnim malenkostim, ki ga, kdo ve zakaj, tako rade vrzejo iz ravnotezja. Ascendent v Strelcu daje cloveku pogum in odlocnost, ki mu omogocata, da dejansko ustvari marsikateri svoj nacrt."

...šta ti ja znam. Važn, da mam mjuzik v ušesu in nacho sir na zobu:)

7

End of zi world

Lahko noč ;)

Črt

"Matevž-ne-bo" je postal Črt :)
Čestitke, mami!

Silence

Tole smo gledali julija v lapidariju celjskega Pokrajinskega muzeja. Sedeli smo v travi pod odrom, obsijani s svečkami. Hard core romantika. Zaljubljeni za zmeraj.

She Alone

Oka

We must learn to reawaken and keep ourselves awake, not by mechanical aids, but by an infinite expectation of the dawn, which does not forsake us in our soundest sleep. I know of no more encouraging fact than the unquestionable ability of man to elevate his life by a conscious endeavor. It is something to be able to paint a particular picture, or to carve a statue, and so to make a few objects beautiful; but it is far more glorious to carve and paint the very atmosphere and medium through which we look, which morally we can do. To affect the quality of the day, that is the highest of arts. Every man is tasked to make his life, even in its details, worthy of the contemplation of his most elevated and critical hour.

(Henry David Thoreau, Walden.)

S fotrom nama je skupnih le nekaj stvari: všeč so nama (izključno) temnolaske, Dire Straitsi, preklinjanje in vsesplošni nered. Ne marava množic in desničarjev; imava rahlo adiktivni osebnosti, družabna sva le cirka petkrat letno. V vseh pomembnih temah pa sva si na nasprotnih polih, pri čemer sive cone ne upoštevava. Večino časa se opazujeva le od daleč, govoriva skorajda nikoli. Spoznavava se počasneje kot ljudje, ki se srečajo le nekajkrat v življenju. Pa vendar, spomladi greva skupaj opravljat jadralske izpite. Kletne police se nam sicer šibijo pod težo osvojenih pokalov raznih jadralskih tekem izpred dveh desetletij, izpita pa, v znak silne naklonjenosti do kaosa znotaj osebne papirologije, nima več. Jebote, maš stavke...izgubil ga je. Potem se greva bojda še tetovirat in njemu v ušes vtaknit en gigavelik zlat uhan...če nama bo zneslo dan prešetat v neprijetni tišini:) Vsake toliko se hudomušno spogledava, ko eden nekaj razlaga in se drugi prepozna v povedanem, sama pa v sobi vseeno ne marava ostati....ker si nimava kaj povedati.

Čez dve leti gre. Oka, the pirate :)

No, začelo se je s Thoreaujem in navezavo na prebujajočo se ljubezen do nepredvidljivega lebdenja na vodi, o tem kako si kljub vsemu želim sprehoda po očetovih stopinjah, končalo pa zopet z nečim nepovezljivim. Yes, I used to have daddy issues ;) Nimam jih več, oka je pač oka. Z okolico ravna kakor najboljše zna in s tem se je bilo potrebno sprijaznit. Včasih res povem več, kot če bi pisala dnevnik sama zase. O oki pa še kdaj kakšno.

delo osvobaja?

To je pa tko, ko si še posebej glasen in godrnjaš v pomanjkanju dela - potem pa te vržejo v vodo, češ 'evo ti, brihta, zdej pa plavi. jebeš rokavčke, sej maš dva metra'. Prav mi je. Dela imam sicer vrh eneparih glav vkup, zadeve ne znam naredit in vsaka ura se zdi dragocenih minut. Ampak mislim, da bo šlo :) Programiranje postaja zanimivo, všeč mi je konstantno učenje in reševanje 'problemov'. Na koncu pa še dober zgleda.

Lajf je seksi ;)

1/4 stoletja

Pred leti sem pričakovala, da me bo 25. malo prešejkal, češ dovolj si stara, da bi to in ono... ljudje so pri teh letih dosegli že toliko in toliko... pa me sploh ne gane. Je samo še en dan; včeraj nisem bila kaj dosti mlajša in jutri ne starejša. Kaj počnejo ostali in kaj so dosegli, me pravzaprav ne zanima, primerjav ne delam, ne postavljam si pogojev in ciljev, ne delam zaobljub. (Mimogrede, ljudje bi sami s seboj ustvarili veliko čudovitega, če bi vsaj del energije, ki jo potrošijo z vtikanjem v tuje stvari, namenili vtikanju vase! ...včasih tudi dobesedno;)) Vse, kar moram vedet je, da osmišljevanje tujih načel ne prinese miru, še manj; ne riše nasmeškov. Poletje ima svoj čar... danes je pomemben samo 'danes', da sem tukaj z vsemi delci obstoja, polno prisotna za sogovornika, uživajoč svoje okolje. Kaj bo jutri in 5 let od danes, pa me bo zanimalo takrat. Hecno je, da me je danes kar nekaj kolegatov vprašalo, če sem kej žalostna, ker sem 'starejša'... čemu, se vprašam?! Ker je 25. in ne 18.? Come on, ne ga tkole sračkat, modeljad! Marbit je samo vprašanje prioritet. Vsako prihajajoče leto mi je nepopisno bolj v dar, kot izgubo. Življenje mi je jasno bolj kot kadarkoli poprej, neugnane še resnice 26. leta starosti pa komaj fucking čakam, prav tako vsakega sledečega! ;)

All in all, la vita e motherfucking bella, kameradi moji! Najlepša hvala za čestitke!

"Check it, I've grown me a hairdoo!"

Zaliješ rožice in greš na morje. Prideš nazaj dva tedna kasneje in vidiš, da so enemu izmed kaktusov zrastli novi možgani. Res je hecen. Ne vem, če naj bi zdej tole izrastuljo odrezala, dala mal v vodo, da požene korenine in posadila ločeno. Vem pa, da ne bom :) Zanaša ga tako ali tako v obratno smer, že odkar je v tem rdečem loncu. Tako kot lastnico :D

Spomladi se lotim vzreje kaktusov iz semen, res so mi všeč. Majo kul karakter, vse ti dajo vedet počasi in z bodicami. Mal vse v svojo smer.

Dirty Diana

Men je tuki Michael Jackson čist seksi. Sam tok.

RIP

George Carlin (1937-2008)



Award-winning comedian George Carlin dies at 71.

izpitovje

Če mi po kakšnem čudežu pojutrišnjem uspe naredit oba izpita, potem še onega naslednji ponedeljek, potem unedva, katerih rezultate še čakam in nekak zmutit tole prakso, se lahko že poleti vpišem naprej in se hkrati izognem metodološkem praktikumu, ki pa ga ob jesenskem vpisu skor sigurno fašem, ker bodo ostali izbirci zabasani. Pis of kejk =D
Sam bi res pasalo met ene poštene počitnice, jih nisem imela že od gimnazije. Lansko leto sem se čist bolna vlekla okoli med kupi smrkavih robcev zadnje dni septembra, loveč zadnje možne izpitne roke, ko sem se poskušala učit pravo... tisto je bilo res slabo, rezultat pa presenetljivo dober =) Leto prej sem tudi v zadnjih dnevih čakala trešočih se ročic na nevemkajže, predpredleto pa je sredi septembra crknil sistem in rezultatov za zadnji izpit ni bilo skoraj do konca vpisnih dni. Ne vem, čemu tako kvazilenobno hrepenenje po stresu =)

Poznamo vsi tisto, ko ti trepalnica odpade, jo daš med dva prsta, si nekaj zaželiš, pihneš in poveš na katerem prstu bo ostala, ko ju daš narazen? Če zadaneš, se ti želja uresniči? Če ne, se uresniči želja druge osebe?
Včeraj je Gregor stisnil mojo odpadlo trepalnico med prsta. Želji-check, pih-check. Ko je dal prstka narazen, pa trepalnica ni ostala na tistem, ki sem ga določila :( Želja padla v vodo. Potem pa je rekel "I wished for your wish to com true." ...ej no <3
UP YOURS, mystical forces of granting wishes! Didn't see that one coming, did you?! =D

Dejmo se že fucking preselit.

Kaj pa se zgodi, ko bi res rad nekaj povedal, pa ne moreš, ker je preveč nagravžno in se po vsej verjetnosti ne spodobi povedat na glas? Komu potem poveš? Kam potem napišeš? So stvari, ki jih ne smeš povedat. Ker bi te katerakoli oseba, ki bi ji kaj takega zaupal, opomnila na to, kako slabo je, vsakič, ko bi se videla. Ne z besedami, morda s kretnjo ali pogledom. Ne namenoma. Ker potem si ti tej osebi asociacija na zaupano. Ljudje prenesejo dosti manj, kot dajo vedet.

V naši mali ulici pa še vedno stoji hiša, v kateri so odnosi v družini malodane bolni, ljudje pa vsako leto bolj vdani v svoje psihološke anomalije.

Dejmo se že fucking preselit.

Leonard Cohen

Don't matter if the road is long

Don't matter if it's steep
Don't matter if the moon is gone
And the darkness is complete
Don't matter if we lose our way
It's written that we'll meet
At least, that's what I heard you say
A thousand kisses deep

I loved you when you opened
Like a lily to the heat
You see, I'm just another snowman
Standing in the rain and sleet
Who loved you with his frozen love
His second hand physique
With all he is and all he was
A thousand kisses deep

I know you had to lie to me
I know you had to cheat
You learned it on your father's knee
And at your mother's feet
But did you have to fight your way
Across the burning street
When all our vital interests lay
A thousand kisses deep

I'm turning tricks
I'm getting fixed
I'm back on boogie street
I'd like to quit the business
But I'm in it, so to speak
The thought of you is peaceful
And the file on you complete
Except what I forgot to do
A thousand kisses deep

Don't matter if you're rich and strong
Don't matter if you're weak
Don't matter if you write a song
The nightingales repeat
Don't matter if it's nine to five
Or timeless and unique
You ditch your life to stay alive
A thousand kisses deep

The ponies run
The girls are young
The odds are there to beat
You win a while, and then it's done
Your little winning streak
And summon now to deal with your invincible defeat
You live your life as if it's real
A thousand kisses deep

I hear their voices in the wine
That sometimes did me seek
The band is playing Auld Lang Syne
But the heart will not retreat
There's no forsaking what you love
No existential leap
As witnessed here in time and blood
A thousand kisses deep

Tole mi gre po glavi zadnjih nekaj dni. Skos. Res SKOS. Je pa mucho better, če poslušaš njegov glas zraven ;)

RSQ prvič

Res nam je uspelo pullat off tole zadevo! Gala Hala sprejme 300 ljudi in verjetno je bila polna,že samih rezervacij za vstopnice je bilo 200! Prodali smo mnogo revij in majic (I stand corrected), pogledat je prišlo kar nekaj znanih obrazov, publika pa bila nad koncerti Sphericube in nove zasedbe Adam zelo navdušena! Revija sama je mega seksi in toplo priporočljiva v glasbeno-izobraževalno čtivo. Za naslovnico so se v naše izposojene prostore prišli slikat Silence, Tomi M., Kreslin, frontmanovki Meldroma in Psycho-pathov, Buda Elvis Jacksonov, Gušti in Skočir; teksti so res odlično napisani (čeprav ne morem mimo blesavosti lektorice), fotke so fantastične! Revija si je obvezno zaslužila tudi playboyesvo kvaliteten tisk, tako vam lahko fino drsi skozi prstke ;)

Včasih kar nismo mogli verjet, kako gre vse z lahkoto vkup. Glasbeniki so bili več kot pripravljeni sodelovati, intervju je dal celo Ali En alias Dalaj Egol, kar iz Indije, kjer je zdaj doma! Eden njegovih albumov je namreč zasedel prvo mesto v lestvici top 50ih albumov v času samostojne Slovenije. Maj mi je še nekaj tednov nazaj veselo kazal mobilca, na katerem je bil izpisan Kreslinov SMS, čes "pridem se slikat, seveda!" Zgleda da je res nekaj na tem, da ko počneš nekaj čisto iz veselja in želje po prispevanju, ti nič ne gre narobe. Če pa se kje malo zalomi, pa se drugje pokaže dosti boljša opcija. Res neverjetno!

Kolektivno vzdušje ga čist zmaga! :)

Hvala vsem, ki ste nas prišli podpret, ker se počenja res fajn zadeva in mislim, da nam vsem sodelujočim veliko pomeni!

p.s.: Dex, Barbara in Cooky, zakon ste!

Dobite jo v knjigarni Vale Novak na Wolfovi ulici v Ljubljani ;)

Ural 3 high

Končno imava šotor! Pošteno seksi, varjenošivno zadevo za poletna potepanja. V skor sedmih letih partnerjevanja je to najin prvi skupni nakup, zahteval pa je dva dneva pogajanj, groženj, ustrahovanja in vsesplošnega pričkanja. Sam je kul, trenje je seksi. ;)

Danes sm nametala ogromno semen razne zelenjave po vrtu. Majki ne bo nič jasno, k ji bo začelo tam med rožami korenje rast. Pa sej, življenje je polno presenečenj. Kam on, ne moreš met 40 kvardatov samih rož na vrtu, it več ali manj za celo poletje od doma in jih prepustit mojim nezalivalnim ročicam. Rabš vsaj eno špinačo vmes porint, da pridem kej pogledat.

To je vse. Ne da se mi kej dost debatirat te dni.

Candy Mountain

...kul je. Živčna sem. Full mam za narest, pa bi se sam po travi valjala, plezala po drevesih in tam potem tulila z mimoletečim ptičovjem in piskala skozi trobentice. Bojda naj bi ljudje na splošno z leti postajali vse bolj tečni, ker se vse težje spopadajo s kompromisi. And I just plain fucking hate the concept. :) Ne vem kako je s tem pri ostalih, ampak sama iz težkokategornega flegmatika kar hitro postajam en (počasnim pešcem nevaren) kolerik.

Candy mountain za lahko noč:

Mater in teli naslovi blogov!

Vsak dan se kej novega naučim. Ta vikend sem nabrala sledeče nauke:

1. Če že pustiš, da se ti z alkoholcem čečka po riti, se ne it potem vsest na školjko wc-ja, ker boš hudomušno poslikavo tam odštempljal in ne bo šla več dol!

2. Če se že spraviš neki kvazi laufat, prej poglej na uro. Ob enajstih namreč že močno pribija vročina, zategadelj boš večino poti prehodil, nakar boš zaradi vročine še iber tečen.

3. Če si že kupiš vrečo Haribo extra sauer pasta-fruta bombonov, ne rabš vseh pojest naenkrat. Na embalaži piše "Haribo macht kinder froh", sam mene je machnu bl švoh.

4. Če po toliko letih še vedno pomisliš ali se bonbon napiše z n ali m in se odločiš za bolj udomačeno verzijo, lahko priznaš tudi, da besedo 'superga' še vedno najraje izgovoriš 'coperga' in potem ti je d best u lajfu.

Pestro, a?

Zdi se, da se pisanje za tole tiskano številko revije ne bo nikoli končalo. Vedno sledi klic z "a loh še..." Potem imam seveda ogromno dela s kompliciranjem vrstnega reda zapisanega in kodiranjem povedanega, tako da na koncu tako ali tako ne bo nikomur jasno kaj čita in bo članek preskočil :D Ne znam razlagati ali opisovati v nekem konstantnem taktu. Tudi, ko kaj govorim, se vmes zavem, da mi besede vse bolj spidirajo in obraz(i) poslušajočih gledajo vse bolj takole: ustnice se zavihajo enmalček navzgor, a ne v izrazit nasmešek. Veke se rahlo spustijo, marbit še količkaj rešpektivno, ne še posmehovalno. Glavo se nagne malo vstran, a še vedno zunaj meja posmeha. Takrat veš, da te pričujoči ne posluša več, ampak zgolj opazuje tvojo mimiko. Eni skratka nimamo tega talenta, takole mi zna potlej nagajati tudi vsakršno pisanje.


"Outside the frame is what we're leaving out" je rekel Josh Homme :)

Bejž spat, jebote!

Carlin #2

:)

.

Nič nimam za povedat. Vsaj ne naglas.

Fizično delo

Včeraj smo šli že 17-ič postavit prikolico v Bohinjsko Bistrico. Je bilo kar fino, cel dan smo delali na svežem zraku. Fizično delo zelo paše, če moraš mislit na ogromno stvari, ker takrat ne misliš na nobeno. Vsaj jaz ne. Kakšen užitek, cel dan brez kakršnekoli konkretnejše misli! :) Spucali smo omarice, mize, hladilnik in stole, postavili predprostor in pripadajoč lesen poden, ter sčistili prikolico zunaj in znotraj. Manj prijetno je bilo praznit bratrančev wagen, ker so letos vanjo vlomili že dvakrat in to ne z namenom kraje, temveč iz čistega vandalizma. Cela notranjost premetana in zbrcana, povsod so ležale igračke njegovih sinov, za vstop pa je seveda potrebno razbit 3 okna, ne samo enega. Ne boš valda hodil ven in not skozi isto okno, če si kul?! Tako sva potem z Gregorjem pomivala tiste igrače, ker je vlamljajoči imbecil posprejal celotno notranjost z gasilnim aparatom in je bilo VSE modro. Res vse. Pa smo tudi to vse pospravili in pomili. Fak ju, lokalni patetik.

Mestnemu, sonca ne vajenemu otroku pa seveda ni ušel en major sunburn. Mater, čist sem opečena po rokah. Kako nej potem ohranjam svojo sickly looking bledoličnost? :) Not fair.

Conclusion: Fizično delo na prostem puca možgane.

Pomlad

Pa smo zopet tu. Vsako pomlad ista pesem: razganja me 300 na uro. Ponoči ne spim, potem podnevi pa napol prisebna hodim okoli, medtem ko druga polovica sanja o čebelicah :)

Vsako leto se veselim tega obdobja, ker je hkrati moj najproduktivnejši čas v letu. Iz besnega vrelca (yeah, I said 'besni vrelec' :D) namreč prihajajo na dan najboljše ideje, vsi čuti so izostreni preko svojih običajnih meja, v vsem najdem inspiracijo, vse diši in zapeljuje. Hrana ima božanski okus. Žlico testenin, na primer, lahko občudujem in se naslajam nadnjo ...mnogo časa ;) Vse poka po šivih... obožujem pomlad!!

Takele bedarije počnem, skratka :)

pesem dneva

Otis Redding - Cigarettes And Coffee

16.4.

Vse najboljše, my super-talented, über-galactically-smart%funny, najbl-fucking-wonderfully natured, easily-lovable, with ways beyond imaginaton and a heart the size of nothing less but the universe, extra-terrestially-sassy loverrrrman :)

Tis moj rokenrol :*

Gogol Bordello koncert

No, izpit sem odpisala, zdej pa lahko mal o koncertu povem. Bil je razprodan, zato sem šla ob sedmih vist pred Cvetličarno, loveč morebitne prodajalce vstopnic. Ravno, ko sem se oglasila na telefon, so mi pred nosom v parih sekundah pljunil 3 karte in ko me je vso nesrečno zapazil nek Italijan, mi je hitro eno pomolil pred nos. One down, one to go. Potem sva s Frido nekih 10 minut ko dva sokola obračali uče v vse smeri in po še enem zapoznelem odzivu refleksov le prišli do tako željene druge karte. WOOOOHOOOOooOOO :D

Medtem je v dvorani že igrala predskupina, angleški riot rock Skindred (video spodaj), presenetljivo poslušljiva fuzija nu metala in ska-ja, tu in tam malček trip hopa ter obveznega jamajško naglašenega vokala. Eni bolni in drugi noseči (yay!) primerno, sva se šli vsest na balkon. Je že res, da publika redkokdaj pali na predskupino in žal je bilo tudi tokrat tako. Fantje so postregli z odličnim nastopom, mi pa smo sedeli in gledali :) Kmalu se je, razen dveh fotografov, v prvo vrsto nastavil Eugen, pevec Bordella in se tam nekaj pozibaval kot edini support trooper, vsake toliko pa pomolil fakiča sedečim za sabo. Sem in tja so nas vprašali, če razumemo angleško (dude,... don't) in ob koncu smo bili, yet again, najboljša publika ...čist. Sedeča, a polna ljubezni :)

Gogol Bordello so nas osvojili že enopar sekund v prvo skladbo. Morm rečt, da znam tri njihove albume bolj ali manj na pamet, pa sem vsega skupaj poznala borih 5 pesmi :) Verjetno je krivo tudi to, da Super Tarante še nisem poslušala (ipak je to promocijska turneja zadnjega albuma), predvsem pa so neverjetno veliko energije vložili v improvizacijo, oz. delno naštudirano gypsy punk žaganje. Očitno je bilo všeč tudi njim, saj so "repete" igrali še dodatno uro. Cirka vsak tretji komad sta se na oder prikazali dve bejbi in užigale vsaka po svojih bobnih. Koncert je bil res odličen! Na odru so mi bolj všeč samo še Depeche Mode. Kmalu za njimi pa, kakopak, Kultur Shock <3

Ne pozabite na RSQ bralne urice ;)

Skindred

Kilimanjaro Nanga

Končno imam svoje prve pohodniške čeveljce! Zdej jih moram samo še začet uporabljat. :)

Tiha

Treba je nekaj razjasnit. Ljudem ni vedno jasno zakaj sem tiho, očitno. Opažam, da me vse pogosteje smatrajo za sramežljivo:D Nak, to ne bo držalo. Nikoli nisem bila kaj dosti sramežljiva. Tiho sem predvsem, kadar je pogovor nezanimiv. Res mi dol visi za zadnje trače, modne barve, kakršnokoli medosebno dramo, ki se jo ljudem da it, za "he said she said" teorije, za vsakodnevni čit-čat, pogovori o skomercializiranih elementih povprečnega dneva znotraj življenja povprečnega consumerja. Marbit sem samo prelena za takšno kramljanje, ampak res mi je vseeno. Če me ne zanima, rajši z mislimi odtavam stran in vsake tolko mal prikimam. Se mi ne zdi nesramno, prej socializirano :) Tiho sem tudi, kadar sem živčna. Čas izpitov je tako čas tišine. Tiho sem, kadar sem v družbi ljudi, ki mi grejo na jetra. Takrat sem RES najraj tiho, ker sicer rada povem kaj si mislim... yet again, here enters my secondary socialization :) Skratka ne, nisem sramežljiva. Sem pa lena in stvari mi grejo hitro lahko na jetra. Sem pa toliko bolj zgovorna "med svojimi";) Toj vsa umetnost.

Nisem tko tečna, kot je tečen tale Manstin mojo. Popačene stvari se lažje berejo ;)

Jaz, osebno,...

Naj bom še tako jebiveterska glede večino stvari, pa me delanje sezanomv vseeno pomirja. Seznam izpitov, filmov v gledanje, knjig v prebiranje, plošč v poslušanje, časovni okviri učenja, včasih celo jedilniki. Seveda se nikoli, ampak res nikoli ne držim niti enega od njih. Me pa pomirja. Verjetno se mi zdi, da imam tako stvari pod kontrolo. Načrtovanje. Ravno zadnjič sem brala o nadziranju svojih misli. O tem, da je tudi mišljenje samo ena izmed človeških funkcij in ne nekaj s čimer naj bi se poistovetil. "Mislim, torej sem." tako obvelja za enmalček zgrešeno prepričanje. Ampak če malo bolj pomislim, tale teorija niti ni tako napačna, saj misli in občutki že od nekdaj služijo manifestaciji. S tem, ko spreminjam sebe, spreminjam svoj odnos do ljudi in stvari v svojem življenju, s tem pa predvsem svojo "vibracijo" in njihovo reakcijo name. Če torej lahko spreminjam svoje misli, sem nad njimi. Ko rečem 'misli', mislim predvsem svoje mantre. Stavki, ki si jih ponavljam polzavedno in skorajdane dnevno. Všeč so mi deževni popoldnevi petkov :)

A gre še komu blazno na jetra, če kdo reče "jaz, osebno..."? Men gre direkt na kurac. Si že povedal, da gre zate, ko si rekel "jaz". Z "Jaz, osebno..." pa že pretiravaš. Enim gredo na jetra manični depresivci, enim množični morilci, pedofili, mačke, prah, pokanje s prsti, pluvanje po tleh, rdeče vezalke, neuglašeni klavirji, gneča na cesti, crknjene rože v vazi, beli škornji, psihiatri, Jim Carrey, sprehajalne palice, skorumpirani politiki, jajca na očesa :), predmestja. Enim pa tisti, ki uporabljajo besedno zvezo "jaz, osebno,..."!!

Še ena stvar mi para živce. "Rad bi bil srečen." Potem pač slediš teku pogovora in vprašaš kako si to predstavlja in odgovori z "Ne vem." Mi je jasno, kako smo prišli do tega, da se to več ne ve, ni pa mi jasno kako se lahko ljudje s tem zadovoljijo. "Ne vem." Đizs faking krajst. Kdo pa bo to vedu namesto tebe, še več; kdo bo pa kej naredil za to, če ne boš sam?

Naslednjič: Ljudje, ki ti sežejo v roko kot crknjene ribe.

Ja, tile deževni petkovi popoldnevi so res krasni! :) Tečna? Ah, kje pa!

Rio ham-ham über alles!

Zadnjič sem se zopet znašla v sobi z vietnamsko svijno med igranjem taroka nad Riom - ham-ham na Slovenski. Prejšnjič se mi je zdelo malodane grotesko. Prašič, anarhisti, rio ham-ham, razžrt linolej po kuhinjskih tleh. Prašič je kmalu zaspal ob mojih nogah pod klopco, anarhisti so že tako ali tako obvezno prisoten element vsakega petkovega večera, Rio ham-ham je kul že zato, ker še vedno vztraja, linolej pa so pozneje tud zaselotejpal ob tla. Svoji naravi primerno je ležal na tleh v tišini. Ne jebe ničesar. Pepa the pujs tokrat ni bila ničkaj gostoljubna; hodila je iz sobe v sobo in protestirala vsakemu gibu kogarkoli. Je že privzela mentaliteto lastnikov :)

(Enega teh dneh mi bo marbit postalo jasno čemu pišem 'blog'.)

Männer sind wie Marzipan

Ne maram sedet s prekrižanimi nogami. Rada sedim k kavbojc, klinc pa damskost. Sedet z nogami narazen je pa še bolj comfy. Brez namigovanj in provokacij. Sam povem. Mi je pa dost nagravžn, če moški sedi z nogami narazen. Zgleda prostaško. Očitno mam dvojna merila :)

Večer sem napol prespala v Kinoteki, ki sicer v teh dneh predvaja najlepše evropske filme. No, včerajšnji Solaris, oz. Solyaris iz 1972 sem tud dost prespala, mi ni bil ničkej "lep". Celo Müllers Büro mi je bil bolj všeč, gangsterski semi-film noir avstrijski mjuzikl iz leta 1986, ki sva ga šla z Gregorjem gledat kak teden prej. That's right: gangsterski semi-film noir avstrijski mjuzikl! :D

Müllers Büro - Männer sind wie Marzipan


Ko smo za ravno pri kinoteki; v soboto, 29. imajo do pol štirih zjutraj filmski maraton za taporedne ;)

Across the universe

Pretty frickin' sweet filmarija. Mjuzikl, v katerem je cirka 30 pesmi Beatlesov. Že zato vredno ogleda.
Trailer:



Clip s podlago I Want You iz albuma Abbey Road:

"Matevž ne bo"

Kmalu se nam bo pridružil "Matevž ne bo".



Ker pa se bo tale odštevalnik z novimi objavami pomikal na na naslednje strani, mam enega še na dnu bloga. Da ga slučajno ne bi zamudili :)

čitam

Cel dan že hodim okoli tele kičaste naslovnice, mi ni nič všeč. Deluje mi osladno, nezanimivo, starinsko. Ne sodi knjige po platnicah al kako že ;) (Ja, ja: "Chuck Norris lahko, ostali pač ne"). Nisem vajena čitat baš nekih ljubezenskih zgodb, od njih ničesar ne odnesem, nič novega ne izvem, nič kaj koristno se mi ne zdi zabijat časa z limonadastimi pisarijami. Literarne osebe nimajo konkretnih karakterjev, on je vedno bogatejši od nje, on ma njo vedno bolj rad kot obratno, ... z drugimi besedami: on ima ipak najdebelejši lanac u Fužinah. Bulšit.

Potem razmišljam čemu mi toliko bolj paše prebiranje starih pohotnežev? Marbit pa sem bila en tak star prdec v katerem izmed prejšnjih 'učlovečenj'. Mogoče sem še vedno mal :D Kakorkoli že, tale 'Love in the time of cholera' bom probala prebrat. Sploh, ker vedno težim z nekim širjenjem obzorij. Own up, right?

Fo sho ;)

:/

Ready to do some hardcore yoga. Moram počakat do jeseni na nove vpisne termine. Komi fucking čakam!!! :D Po drugi strani, če tkole pogledam, kako so prišli so tega meditativnega stanja, v katerem si sam s sabo in prazniš svoje omare, se zliješ v samo energijo... nekdo je probaval na različne načine prit v stik z nečem višjim, kot je njegova fizična prisotnost in enkrat mu je uspelo. Ostali pa so mu sledili. Kdo torej pravi, da je to najboljši način za vsakogar, joga in meditacija?! Je že res, ampak vsaj zame velja, da niti slučajno nisem blizu takgea spiritualnega nivoja, kjer bi bilo mogoče po svoje nekej čarat in doseči tak nivo zavedanja. Brez zadržka se torej prepustim nekomu, ki ve o čem govori; mogoče bo fajn, mogoče pa tudi ne. Sam še svojega Guruja nucam... any vouleenters? ;)

čitalomanija

Priznam tolele: V zadnjih (cirka) treh letih sem prebrala samo štiri knjige. V osnovni šoli sem prebrala večino šolske knjižnice (no, sej ni bila velika), sva včasih s knjižničarko Majo viseli ob policah in iskali kaj še imajo. 5 prijateljev pa je bilo tak al tak zakon! Ja, še kr slabo. Zdaj nisem čitala, ker se mi ni dalo, ker je bilo vedno kaj drugega za počet, ker... Ampak so bile tri odlične knjige in en vsempoznan Dan Brown. Vse tri so mi malček spremenile pogled na svet. Prva, Frederic Beigbeder - 2999 sit; odličen, sarkastičen, pretiran, prevzeten, moreč, zabaven, inovativen, požrešen, prostaški, zasvojljiv, surov roman o oglaševalstvu in še marsičem. Druga: Yann Martel - Pijevo življenje, spočetka malodane prijetna lahkotna zgodba o sinu lastnika živalskega vrta v Indiji, sicer tudi zagret pripadnik treh različnih religij. To mi je bilo še posebno všeč :) No, potem se zaradi nemirov z družino odpravi z ladjo v Kanado, med potjo pa se zaradi brodoloma znajde sam na čolnu z nekaj živalmi, med drugim tudi z bengalskim tigrom. Konec te knjige je über odličen. Tretje ne povem, ker se mi boste smejal, zato gre z mano v grob :)

Od poletja naprej pa čitam, kot da moram nadoknadit vse zamujeno. Začnem z eno, nadaljujem z dvema, včasih berem tudi tri knjige hkrati. Pravzaprav jih požiram. Svoji nesrečni bipolarnosti primerno, pride v poštev samo nekaj grobega + nekaj mehkega naenkrat. Dve mehkega, kak! Tale Amazon mi vzame zdaj že skoraj polovico mesečnega dohodka, kar glede na nizke cene pomeni veliko knjig :) Potem pa me nestrpno čakajo na polici ob postelji, se hihitajo in prerekajo, katera bo prej na vrsti. Zvečer mi ne pustijo spat in me zbujajo ob jutrih. Ampak je super, uživamo!

Drobtinice

"Svašta."

-Ibro Hadžipuzić, Železarna, 1983

(Miha Mazzini)

Majka

Zakaj je moja majka ena najbolj kul ženskic na svetu? Ker samo z njo lahko sedim celo popoldne na kavču pod isto deko in jo poslušam opisovat kraje, ki jih obiskuje. Potem se ga mimogrede nažgeva z Jegrom, ob devetih zvečer skuhava makarone s tuno in ob desetih zaspiva po sedmih urah druženja. Utrujeni, a srečni. Prijetna je, men je zelo zelo všeč. Pa ne samo zato, ker je moja, ampak ker taka pač je. :)

Gogol Bordello

...prihajajo v Cvetličarno 11. aprila!!!!! :D :D :D :D :D



Frida, may I have this dance? ;)

Petek.

Spet se sprehajam nekje na robu, v senci nerazumljivih mi kretenj in besed, stanj in dejanj. Vedno na enem ali drugem polu skrajnosti; nikoli v ravnovesju, redkokdaj v bližini. Vem in se zavem, potem pa spet pozabim. Slišim, a se pretvarjam, da ne poslušam. Največ odgovorov kljub temu najdem v tišini. Hodim vse počasneje, se mi ne mudi. Destinacije in cilji bojda niso pomembni. Danes moram bit nekdo drug, to se od mene pričakuje.

A fly on the wall.

Na zahodu kaj novega?

Jasno je, da se ob nekaterih ljudeh počutiš drugače kot ob drugih in da se pravzaprav tudi obnašaš drugače med različnimi ljudmi. Nekako projiciraš tujo energijo nase in obratno. Štima. Sam se mi pa vseeno zdi hecno, kako se ob ljudeh, ki jih vidim enkrat letno ali manj obnašam tako, kot sem se v času, ko smo skupaj preživeli veliko časa. Najbolj ekstremen primer tega čudnega vedenja je ob nekom, ki mi je pred osmimi leti pomenil zelo veliko. Bil je sicer še enkrat starejši in dinamika najinega komuniciranja je potekala tako, da je več ali manj govoril on, js pa sem se kot sramežljivi 16-letnici primerno, vedla kot... well, 16-letnica. Ob njem vedno tiho, z napetimi ušesi in zasanjanimi učki. Nazadnje sva se srečala lani poleti. Človek bi pričakoval, da bi se taka porazna dinamika v tolikih letih spremenila, pa se niti ni. Presenečeno sem ugotovila, da zopet sedim zraven v tišini, medtem ko on yet again pripoveduje svoje štorije. V tistih minutah sem se spet počutila kot tist nasjtniški kup zmedenosti, čeprav o takratni intenziteti naklonjenosti že dolgo ni bilo več sledu. Mogoče je šlo bolj za ohranjanje idealov, v katere sva eden drugega zaprla že takrat in se resnice nisva kaj dosti dotaknila. Spet kriptiram stavke, to mi gre na jetra. Je pa precej krajše, kot pripovedovanje celotne zgodbe.

No, to se mi dogaja dostikrat. Nazadnje ravno včeraj zvečer, ko smo se dobili z nekaj sošolci iz gimnazije, s katerimi se vidim bolj poredko. Spet sem se znašla v miselnem vzorcu tistega časa in ob pogovorih o tem kaj počne ta ali drugi znova ugotovila, da gre svet res naprej. Ma se sliši neumno marbit in sevede vem, da gre vsak naprej s svojim življenjem, ampak občutki in miselni kalupi različnih obdobij mi ljudi enostavno zasidrajo v neko letnico, kjer za moje pojme ostanejo dokler se ob ponovnem srečanju ne prepričam drugače. Oziroma, kot pravi odstavek višje, se mi pri nekaterih tudi takrat vzorec ne pretrže.

Valentine's day...

...sucks a big fat ugly cock.

Go green!

Po še eni noči morastih sanj, ki so me zbujale celo noč, sem se zjutraj odločila, da postanem "zateženo zelena". Ja ne vem, kaj sem sanjala, I guess da neki s tem v zvezi. Končno sem prišla tudi do serije Planet earth in ko enkrat vidiš to, pač ne moreš več slepo buljit v drugo smer. Tako že kakšno uro brskam po spletu za zelenimi izdelki, ki bi bili na voljo tudi pri nas. Zdaj je namreč blazno popularno biti "okolju prijazen" in štemplat te nalepke vsepovprek, kar pa ne drži vedno.

Pa začnimo pri čistilih Sonett, na katerih sta odtisnjeni tudi ECO Garantie in ECO Control, kar pomeni, da so sestavine kontroliranega organskega izvora, pridobljene s fair trade izmenjavo in so nizko toksične. Hkrati so v vodi hitro razgradljiva in človeku prijazna. Kickass :) Pri nas jih je možno dobit v trgovini Bioland na Celovški 79 v Ljubljani ali v Kalčku , ki je tako ali tako poln biološko pridelanih izdelkov (med drugim, dame, imajo na voljo tudi vložke in tampone iz čistega bombaža, brez dodatnih barvil in kemikalij in svega-svašta). Viva la mega zdrave lulike!

Next, če še kdo pride čisto ponosen iz štacune, ker je izbral papirnato in ne plastično vrečko, je pravzaprav naredil še več škode. Za 10 bilijard papirnatih vrečk letno namreč posekajo 14 milijonov dreves! Tako je najbolje, da se v šoping odpravite z vrečo iz blaga. Če smo že pri tem, bi blo sanjsko imet eno iz 100% organskega bombaža, ker ni pošprican s pesticidi.

Tole je zanimivo: za vsak liter vode, ki ga kupiš, dejansko porabiš šest litrov vode, ker se jih že samo pri izdelavi plastenk porabi 5. Hence, si nabaviš vodni filter, prišparaš vodne vire in zmagaš. Možno jih je dobit skoraj povsod, dve podjetji: AquaKristal, Tehnofan.

Vse zadevšne, vtaknjene v električne vtiče izklapljat, če jih ne uporabljate. Prvič, četudi je aparat ugasnjen, še vedno konzumira 40% odstotkov energije!! Ni šale za vtičnice male. Drugič, vaš račun za elektriko zna bit ustrezno nižji!

Sam sem mal in over my head, ker bolj kot gledam in čitam o načinih in posledicah zemlji prijaznega obnašanja, več je še za prebrat! Zdi se mi, da je večina stvari, ki jih lahko narediš preveč faking preprostih, da jih ne bi. Malo več dela je mogoče le z ločevanjem odpadkov. Predvsem ločevanje večih vrst plastike, saj so ene vrste predeljive (in jih lahko zapeljemo tudi v razna slovenska podjetja), medtem ko druge spet ne. Prav tako papir. Ampak o tem in novih odkritjih naslednjč.

...like a complete unhhhhhnj

1. Če še niste, morate več kot obvezno pogledat I'm not there, nekakšno biografijo Boba Dylana! Če ne drugega, že zaradi Cate Blanchett, ki ti v tem filmu res odpara gate!!



2. Dobit je treba celotno diskografijo Boba Dylana in jo preposlušavat, po potrebi ob čitanju ustreznih besedil. Js ga, na primer, ne štekam vedno ko poje... "like a complete unhhhhhnj".

Čemu toliko pozornosti ravno njemu? 18.6. prihaja v Halo Tivoli!! Now, sama res nikoli nisem poslušala njegove glasbe, sem pa mnenja, da je na koncert človeka, ki ima v zgodovini glasbe tako obširno poglavje, le treba it, če je prilika. Podkrepljen z zadostno mero preposlušanega glasbovja, da lahko na koncertu tudi uŽivaš, sevede! Ne vem, mam pač rešpekt do takihle dedov. No sej, o poglabljanju v njegovo glasbo bom še obveščala... če koga zanima ali ne :)

I loves mi Amazon!

Amazon je res pravo odkritje! Že prej sem na njem naročala kompjuterske bukve, ker so s ceno okoli $30+poštnina še vedno točno pol ceneje kot pri nas v knjigarnah; ko pa gledam cene leposlovja, pa kar skačem od veselja! Knjige in cdji po 7 dolarjev, for fucks sake! Ponavadi mi jih ruknejo kar v nabiralnik, nobenih davkov ali carine, nič za podpisat. Ravno zadnjič je nekdo omenil, da hodi plačevat carino za cdje, ki jih nabavi preko eBay-a, čeprav na www-ju carine piše, da je za cdje, knjige, dvdjje in vhsje sploh ni! Skratka, po ravno oddanem naročilu zdaj že nestrpno pričakujem sledeče:

Notes of a Dirty Old Man (Charles Bukowski), Into the Wild (Jon Krakauer), One Hundred Years of Solitude ter Love in the Time of Cholera (Gabriel Garcia Marquez), Eat, Pray, Love: One Woman's Search for Everything Across Italy, India and Indonesia (Elizabeth Gilbert)

Ja ja, Marqueza bi pa že lahko prebrala, vem. Pa nisem še. Dam pa za vseh pet knjig plus poštnino nežnih 50 ojrov! Glede na to, da mi ravno knjige ponavadi najhitreje spraznijo kešovnico, bom ta mesec skoraj prišparala :)

Brezpočetje

Skoncentrirano bulim v kaktuse, pa nič hitreje ne rastejo. Nismo več kolegati.

...res vredno svojega samostojnega vnosa v blog.

Runes To My Memory

Je že tako, da v izpitnem obdobju previsim za kompjutrom ogromno časa in počnem vse sorte bedarij. Danes sem našla spodnji video od Amon Amarth. Mi je blo full žal, da se nisem šla v Mediapark prerivat z jeznimi mladoletnimi metalci na njihov koncert... well, mi ni več. Video ti očitno lahko pokvari užitek poslušanja pesmi. Pa vsakemu metalcu pa tud ni treba bit vedno brez majce!



Mal se mi že meša tule v sobani :( Zunaj tak sonček, js pa ždim z multivariatno analizo in se prerekam z njo o ustreznih metodah reševanja dodeljenih nalog. Nima pojma, majkemi. Potem mi pa še nonšalantno pokaže roko, češ "talk to the hand" in tudi pisne ne. Kot bi se pogovarjal s steno!!

Freddie <3

Spočetka iz nostalgije po nekem davnem obdobju in v želji po soočanju z duhovi preteklosti, zdej pa res že vsako minuto v dnevu preživim v tesnem objemu Freddieja Mercuryja. Medtem ko mu jaz zaljubljeno zrem v oči, on sicer misli na bogsigavedi koga, a to so že malenkosti:) Da pa se z zakaji in kakoji ne bom ponavljala po svojih blogih in ostalih spletiščih, dodajam tu samo video. Enega manj dramatičnih :) Mam pa tole na replayu že dva dni, se je nikakor ne naveličam!

Babelfish!

Kaj početi ob štirih zjutaj, trpeč za nespečnostjo, ko si premlel že vse aspekte svojega življenja, v enajsto zaj... pri istem prijemu med kitarskim preigravanjem Sonate v mesečini (kao, da veš kaj delaš), bral in se naveličal, pogledal ravno dovolj Apprenticev na joox-u, da maš Donalda Trumpa vrh glave za naslednje desetletje, gledal v levo... pa mal v desno... nakar si opazil, da je ena rama dlje od tvoje glave, kot druga... takrat pride na vrsto BabelFish!

Babelfish je komični spletni prevajalec, ki se to ne trudi biti. Pri BabelFishu mi je najbolj všeč to, da ne zna prevajat v rikverc! Kako to zgleda? Tkolele. V programček rukneš del besedila kakega poraznega komika, izbereš jezik, v katerega se bo besedilo izpisalo, nakar takisto besedilo prevedeš nazaj v izhodiščni jezik. Po prevodu v rikverc je vsaj nekaj možnosti za nasmeškovanje.

Npr.:
"Penguins are much like horses, they'll just walk around, they don't even, they won't even look you in the eye, they just kinda do it, and ah, but its acutally funny, because that's what Jessica Alba does as well." (Dane Cook)

Po Altavistinem prevodu v (npr) portugalščino, dobiš:
"Os pinguins são bem como cavalos, andarão apenas ao redor, não nivelam, não o olharão mesmo no olho, apenas kinda fazem o, e ah, mas seu acutally engraçado, porque aquele é o que Jessica alba também."

In končno, tekst prevedeš nazaj v angleščino:
"The penguins are as well as horses, will only walk around, do not level, will not look at it exactly in the eye, only kinda makes, and ah, but funny its acutally, because that one is what Jessica alba also."

Sam tale Dane Cook ma res smolo. Tako je beden, da se še BabelFish noče delat norca iz njega. Še kr slabo.

...in se odpraviš še za 43 minut občudovat Trumpovo posrečeno frizuro.

Nice to meet you!

Ko se zalotiš sprehajajočega po knjigarni z Jane Austen pod eno in Charlesom Bukowskim pod drugo roko, nastopi trenutek, ko pomisliš, če morebiti trpiš za MPD (multiple personality disorder). Ob neposrečeni diagnozi se kislo nasmehnem, a vseeno nadaljujem s teorijo. Ena izmed naju obožuje skodelico zelenega čaja ob prebiranju leposlovja z Milesom Davisom v ozadju, BBCjevo inačico Pride and Prejudice (videno že vsaj 679-krat), nevsiljivo nežne cvetlične vonjave, opereto Netopir, Placida Dominga v filmski upodobitvi opere Carmen, vzgajanje kaktusov, šopek velikih: Etto James, Dinah Washington in Nino Simone, balet, baročno arhitekturo, martini bianco, malo čipk tu in tam, zanimive viseče uhane in nenazadnje, štrikanje ;)

Tadruga se ob tem prezirljivo namrdne; sama namreč prisega na gypsy punk, zapatiste, Tarantinove dolgominutažne kadre, surovo neposrednost Vitomila Zupana, twisted humor, Mazzinijeve Drobtinice, Metelkovo, argumentirano debatiranje o krščanstvu, tattooje, obscenost OZa, surrealizem, rocknroll, črnino, sarkazem, , metal mjuzik, čudaško energičnost Juliette Lewis, strateške igre in stand up nastope črne ovce ameriškega humorja, Georga Carlina.

Tisti dan je Jane Austen s kapitalistično prebrisanostjo (zbirka vseh šestih romanov za ceno dvajsetih evrov) premagala Bukowskega.

No, nekje vmes pa se znajde še tista, ki sicer čez življenje pluje najbolj lenobno, a je med vsemi najpogosteje zbujena. Bolj hipijevskih nazorov, se zelo redkokdaj za karkoli sekira. Med drugim je doživljenski überfan Big Lebowskega, Mikea Pattona, Mitcha Hedberga, Led Zeppelinov in mehiške hrane. Njej je vseeno, kater pisec zmaga v polaganju rok, če je le vsem vse kul :) Hipurka <3>

Kakšne kozlarije se mi podijo po glavi.

George Carlin

Juliette Lewis

Dedovanje

Kak teden nazaj sem ponesreči zaspala ob odprtih oknih in prepihu pri minus tavžent stopinjah primerno, sem zbolela kot še nikol. Gregor je tudi še malo bolan, tako da sva novoletni večer preživela zleknjena pred tvjem ko dva deda. Ob polnoči sva nazdravila s čajem v vinskih kozarcih, nato malo kruzala po bajti, loveč prizore ognjemetov skozi okna, pa nisva nič ujela in sva šla nazaj dedirat pred tvjko. :)

Moram pa mal znoret nad temle SMSanjem novoletnim. Nič ne rečem, lepo da človek pošilja okoli čestitke in želje, sam tile retardirani, rimajoči se one-linerji so pa vsako leto bolj... retardirani. Še posebno retardirano pa je to, da vsi pošiljajo okoli ISTE retardirane SMSe z ISTIMI retardiranimi pravopisnimi napakami.

"Take care of yourselves and each other."