ponedeljek, 21. december 2009
nedelja, 13. december 2009
ponedeljek, 28. september 2009
Majka in China
Ljubim majko kot življenje samo, ampak me vseeno skrbi, kako bova preživeli skupaj sami tri tedne na neznanih tleh. Od nekdaj je veljala za pametno in razgledano, zato jo hitro zmoti, kadar vem kaj, česar sama še ni, oziroma naj bi za njene pojme jaz kaj prvič slišala iz njenih ust, pa že vem (I am 26, after all :/). Še kr neprijetno. Za večino stvari, ki jih počnem, zna v nekaj minutah našteti kopico ljudi, ki to počnejo boljše od mene (čeprav običajno mojih "izdelkov" niti ne vidi). Če bi bili v sošolki v srednji šoli, bi ona sodila med tiste piflarje v prve klopi, ki jih nihče ne mara, ker ne pustijo prepisovat svojih domačih nalog, za povrhu pa ti še pihajo na moralo, js pa tista iz zadnje klopi, ki bi ji metala papirčke v glavo. Starejši kot sva, bolj sva si različni. Vse težje pa se je z njo tudi pogovarjat, ker je nehala poslušat. Sicer pa, sama sem bila res zelo zelo daleč stran od vzorne hčere, zato ji je vse oproščeno. Samo žal mi je in izgubljava cajt za brezveznjačenje po nepotrebnem. Če zdaj pomislim, je tole pred nama edina rešitev. Resnično upam, da postane potovanje dovolj nevzdržno, da naju pripelje do roba, kjer se potem ujameva za konice prstkov in počasi zopet priplezava nazaj gor, frcneva zemljo z rokavov in greva naprej. Bi blo pa fino tkole viset s pečine v prvem tednu potovanja, da nama ostaneta še dva, v katerih nabereva nekaj luštnih dogodivščin.
Na potovanju bi se mi lahko tudi razjasnilo to čudno nezanimanje za Kitajsko, ki ga vlečem za sabo že od malega. Ne nezanimanje, naravnost odpor. Šla bi povsod po svetu, res POVSOD, razen tja. Čeprav me zanima like vse o vsem iz povsod, o tej deželi nikol nisem marala nič slišat. Marbit se kak starodavni del moje duše spomne kako je tam gejšaril za drobiž pred dvesto leti ...What?! Ne vem, ni mi jasno kaj me zajebava glede Kitajske in verjetno je ravno zato prav, da grem tja in boksnem svojega demona po gobcu. Naj spizdi al pa vsaj objasni svoj obstoj ...in potem spizdi.
Na potovanju bi se mi lahko tudi razjasnilo to čudno nezanimanje za Kitajsko, ki ga vlečem za sabo že od malega. Ne nezanimanje, naravnost odpor. Šla bi povsod po svetu, res POVSOD, razen tja. Čeprav me zanima like vse o vsem iz povsod, o tej deželi nikol nisem marala nič slišat. Marbit se kak starodavni del moje duše spomne kako je tam gejšaril za drobiž pred dvesto leti ...What?! Ne vem, ni mi jasno kaj me zajebava glede Kitajske in verjetno je ravno zato prav, da grem tja in boksnem svojega demona po gobcu. Naj spizdi al pa vsaj objasni svoj obstoj ...in potem spizdi.
sobota, 12. september 2009
pweety
Nimam časa. Zato si seveda vzamem debeli dve uri za preoblačenje bloga. Sam je pa zdej zato megaspanky. Toj to.
sreda, 9. september 2009
veggie 'tillas
Tole je včerejšnji zimprovizirani food sešn. Na sliki so pečeni krompirčki, graški&koruza, speštani fižolčki, pogrete tortilje, pifce in 3 omake. Bela omaka je kisla smetana z drobnjakom, rumena je sirasta (zmešani Cheddar, toast sir, smetana, en fejk nacho), rudeča pa je BBQ (med, kečap, jabolčni Frutek, česen, voda, balzamični kis, brown suga,...). Nč posebnega, je pa dobEEEEEEEEr! :)Iiiiiiiin prva ever spečena torta, yuuuuummy!!! Ok, druga. Sam una "predtorta" ne šteje, ker je bila v bistvu sam vnaprej pripravljena mešanica iz Hoferja, kamor rukneš še požirek mleka in kako jajce not. Ni bla slaba, sam tale pa je from scratch in dobra za umret! Že ime Black Magic Cake ti pove, da lahko pričakuješ agresivno mašitev ožilja, oteženo dihanje in trdo kakico. :) Tortomejkerka težkega kalibra (Gregorjeva mama) je rekla celo, da je biskvit boljši od Saherce. W00T!!! ...čeprav sem fejst pržgala čokoladni "frosting" in ga že dva dni drgnem s posode. :)
* hint: Na All recipes pogledaš kaj ima like 500 ocen s petimi zvezdicami in probaš. ob taki oceni res težko kej zajebeš :)četrtek, 3. september 2009
26
Včeraj je bil res super dan. Osem članov družine je prišlo v najin mali svet a.k.a. Zaloškafest in mu vdihnilo ogromno smeha in topline. Všeč mi je, da zanjo bit glasni, česar sicer ne počnejo. :)
Od lanskega leta v tem času se je spremenilo naslednje; v prave stvari se je vrnila otroškost (mimo jo je odneslo še kam, kjer je ne nucam), ne pustim se zajebavat (as much, mal še zmer, ker sm kljub občasno besnemu jeziku dost prijazna), lažje shajam s svojo punčkavostjo (ubistvu sem je kar vesela), pravtak počasi odvezujem tale težak mošnjiček emocionalnega skladiščenja in kej spustim tudi ven, zato ljubim močneje, hitreje se navežem na ljudi, vse mi pomeni več. Na drugi strani razumem, da ne pašem vsem in sem vesela tudi tega. Mogoče še bolj. Tako vsaj vem, da nekaj štrli ven, česar se eni primejo, drugi pa zdrsnejo mimo. Tisti, ki štrlino šlatajo, skoraj vedno pašejo tudi meni, medtem ko mimozdrsnežem veselo pomaham v slovo. Všeč sta mi tako prostor kot čas, v katerima se nahajam, uživam ljubezen najprijaznejšega človeka pod soncem, okoli sebe imam dobre ljudi in v zraku je skoraj vsak dan nekaj čarovnije. Life is hella good!
All in all, lahko rečem, da sem dober človek. Toj to.
And babies, huale še enkrat za gramofon! <3
Od lanskega leta v tem času se je spremenilo naslednje; v prave stvari se je vrnila otroškost (mimo jo je odneslo še kam, kjer je ne nucam), ne pustim se zajebavat (as much, mal še zmer, ker sm kljub občasno besnemu jeziku dost prijazna), lažje shajam s svojo punčkavostjo (ubistvu sem je kar vesela), pravtak počasi odvezujem tale težak mošnjiček emocionalnega skladiščenja in kej spustim tudi ven, zato ljubim močneje, hitreje se navežem na ljudi, vse mi pomeni več. Na drugi strani razumem, da ne pašem vsem in sem vesela tudi tega. Mogoče še bolj. Tako vsaj vem, da nekaj štrli ven, česar se eni primejo, drugi pa zdrsnejo mimo. Tisti, ki štrlino šlatajo, skoraj vedno pašejo tudi meni, medtem ko mimozdrsnežem veselo pomaham v slovo. Všeč sta mi tako prostor kot čas, v katerima se nahajam, uživam ljubezen najprijaznejšega človeka pod soncem, okoli sebe imam dobre ljudi in v zraku je skoraj vsak dan nekaj čarovnije. Life is hella good!
All in all, lahko rečem, da sem dober človek. Toj to.
And babies, huale še enkrat za gramofon! <3
nedelja, 23. avgust 2009
četrtek, 20. avgust 2009
3:24 a.m.
(G-man part deux)...in včasih, ko si tu, si želim, da bi se kam sprehodil. :)
I joke. Tho I was drowning in self-pity (being sick, no FNM) and the last post is a bit sillee, te lubm štirljon. Lovesong pa je večno tvoj. Tud kadar te ne maram. :)
Prekleto vroče je v Ljubljani; ne vem več katera noga naj bo iztegnjena čez kater stol in kam dlje še lahko zlezem s sedišča, da ne ruknem še na tla, pa se ga hkrati dotikam s čim manjšo površino telesa. Spet vsi spijo, js pa na nočni straži. Malo se jajcam s stavki svojih člankov, še največ dela imam s tole neko kolumno, ki naj bi jo bojda po novem pisala. Nimam pojma o čem pisat in zakaj jo pišem js, by all means. Sem rekla ok, ker mi je zadeva res močno nelagodna in že predolgo sedim v neki ustaljeni poturšk' pozi. Vztrajanje v takem položaju lahko rezultira samo v nastanek hemeroidov, čisto nič drugega. Potem pa na nobenem področju nič ne napredujem in žulim palec tjavendan. Čim pa se brcnem v en del telesa, se počasi začne premikat tudi vse ostalo.
Mančin bralni kotiček tokrat predstavlja avtobiografijo Slasha (by the man himself). Sem na 60. od 460ih strani in moram rečt, da se imava super. Za nama je že kleptomanija, gora droge in seks pri 12ih. Stara sva petnajst let, pravkar sva se preselila s Sunset Bulevarda, kjer sva živela med Joni Mitchell in Jimom Morissonom, najino mamo je pred kratkim poseksal David Bowie, orgazmična kitarska solaža pa nama počasi že postaja pomembnejša od para voljnih joškic. Fuckin' aye!
Od zdej naprej naslavljam poste z uro objavljanja. Bo mogoče par stvari prej jasnih. :)
I joke. Tho I was drowning in self-pity (being sick, no FNM) and the last post is a bit sillee, te lubm štirljon. Lovesong pa je večno tvoj. Tud kadar te ne maram. :)
Prekleto vroče je v Ljubljani; ne vem več katera noga naj bo iztegnjena čez kater stol in kam dlje še lahko zlezem s sedišča, da ne ruknem še na tla, pa se ga hkrati dotikam s čim manjšo površino telesa. Spet vsi spijo, js pa na nočni straži. Malo se jajcam s stavki svojih člankov, še največ dela imam s tole neko kolumno, ki naj bi jo bojda po novem pisala. Nimam pojma o čem pisat in zakaj jo pišem js, by all means. Sem rekla ok, ker mi je zadeva res močno nelagodna in že predolgo sedim v neki ustaljeni poturšk' pozi. Vztrajanje v takem položaju lahko rezultira samo v nastanek hemeroidov, čisto nič drugega. Potem pa na nobenem področju nič ne napredujem in žulim palec tjavendan. Čim pa se brcnem v en del telesa, se počasi začne premikat tudi vse ostalo.
Mančin bralni kotiček tokrat predstavlja avtobiografijo Slasha (by the man himself). Sem na 60. od 460ih strani in moram rečt, da se imava super. Za nama je že kleptomanija, gora droge in seks pri 12ih. Stara sva petnajst let, pravkar sva se preselila s Sunset Bulevarda, kjer sva živela med Joni Mitchell in Jimom Morissonom, najino mamo je pred kratkim poseksal David Bowie, orgazmična kitarska solaža pa nama počasi že postaja pomembnejša od para voljnih joškic. Fuckin' aye!
Od zdej naprej naslavljam poste z uro objavljanja. Bo mogoče par stvari prej jasnih. :)
petek, 14. avgust 2009
ZDB
Ne maram hodit k zdravnikom, ker res nimam sreče z njimi. Pred petnajstimi leti sem vkorakala na pregled k takratni zdravnici kmalu po tem, ko so mi sneli gips z noge zaradi smučarskih pogumnosti (in posledično nategnjenih vezi). Obisk ni bil moja ideja, ampak priporočen s strani modela, ki je gips snel. Aja, prvi, ki naj bi mi rezal gips, je smrdel po alkoholu in je nekaj milimetrov debel gips rezal z mašinco (!), mi zarezal s tisto jebo v meso (kar se mi pozna še danes), potem me pa še natulil, da se preveč premikam in nič ne vidi! Charming guy. K sreči je kmalu v ordinacijo vstopil nek drug zdravnik in ga odrinil, ko je videl kaj počne, ga nagnal ven in gips odrezal naprej z navadnimi škarjami!! Anywho, moja zdravnica noge ni pogledala, vzela pa mi je kri in urin in zaključila, da imam v krvi premalo železa. Well... thanks? Drug obisk pri isti zdravnici je bil nekaj let nazaj, ko mi je prvič zatekla desna bezgavka na vratu. No, tega sva končali z receptom za mazilo proti herpesu. Pardon my french, sam what the fucking fuck? Ravno dovolj mimo, da sem zamenjala zdravnico...ki je šla par mesecev kasneje v pokoj. Thanks for the heads up, woman! Včeraj sm šla zopet v ta nesrečni zdravstveni dom, kjer moje (zdaj že tretje znotraj istega ZD) zdravnice, kakopak, ni bilo v ordinaciji. Tačetrta me med obiskom niti ne pogleda, ker moja kartoteka obviously kriči po njenih čečkarijah, preden ji sploh povem zakaj sem tam. Preden me je spustila v svojo sobico, mi je sestra še odmerila 36.18°telesne temperature, hence nimam vročine. Spet pridem z zatečeno bezgavko. Najprej se zmoti v bezgavkah, četudi imam desno stran glave the size of a small country, potem me trikrat vpraša, če me kak zob boli, pri čemer se ob tretjem 'ne' že malo vznevolji. Jebiga, bo treba še kej probat. Napoti me v laboratorij. Po debeli uri se vrnem nazaj, kjer mi na podlagi krvne preiskave sporoči le, da nimam mononukleoze. Oh and še enkrat vpraša, če me boli zob. Jebela fucking cesta! Po dveh urah izvem le to, da naj grem domov in pridem nazaj, če bo drug teden slabše. Ne se jebat! Dve uri za to, kar je že na začetku vedla (again, 36.18°): Nimaš mononukleoze. Ne sliši ne tega, da imam bezgavko vsak dan večjo, ne tega, da jo imam že cel teden, ne tega, da rajši izpljunem slino kot jo pogoltnem, ker preveč fucking boli. Al pa če bi me vsaj za hec še kam poslala.
sobota, 11. julij 2009
There's always a first.
True. Nisem še preživela večera med raperji in en cel debel večni večer poslušala rap (hip hop?) glasbe, z vilico nerodno lomila *začinjene ;)* jogurtove strjenke z albert keksi in sadjem (od katere se še danes ne otresem slow motion miganja), medtem ko mi desno uho nekdo posiljuje z deklariranjem Madoninega bestof venčka.
petek, 10. julij 2009
Megaprijazna gostitelja
Najlepša hvala za superluškan teden v Belgiji! Za vse vožnje do in od Werchterja ob nemogočih urah, za sveže stisnjene sokove ob jutrih, za tajsko večerjo, za kitchen chat ;), potrpežljivo odgovarjanje na tisoč in eno vprašanje in nenazadnje, za prijetno družbo. Super sta!
p.s.: pa za obrambo pred dotikljivimi pijanimi Flamci!
p.s.: pa za obrambo pred dotikljivimi pijanimi Flamci!
Pacifiški jezik
Premikam svojo skromno kuharnico semle. Obviously ne bo tko obsežna, da bi potrebovala svoj blog :)
Včeraj je v ribarnici Leclerca je Pacifiški jezik izgledal najboljše, pa sva ga vzela. My turn to cook. Kako spečem ribo? No clue. Neki bo že. Najprej mi seveda zdrsne z rok nekajkrat, pa ga potem le operem. Nekje sem že videla podobne stvari in ker izgledajo pretty kul, zimprovizirami nekakšne posteljice iz folije. Lista namažem z domačim istrškim olivnim oljem, osolim, opopram, odrobnjakam, obazličim, nanju nasekljam ingver ter česen in povrhu polijem še z limono. Pečem bolj po občutku, ker se mi niti ne sanja kaj počnem...Pečena ju položim na rukolino posteljico. Je kar ratalo! YAY! :)
Včeraj je v ribarnici Leclerca je Pacifiški jezik izgledal najboljše, pa sva ga vzela. My turn to cook. Kako spečem ribo? No clue. Neki bo že. Najprej mi seveda zdrsne z rok nekajkrat, pa ga potem le operem. Nekje sem že videla podobne stvari in ker izgledajo pretty kul, zimprovizirami nekakšne posteljice iz folije. Lista namažem z domačim istrškim olivnim oljem, osolim, opopram, odrobnjakam, obazličim, nanju nasekljam ingver ter česen in povrhu polijem še z limono. Pečem bolj po občutku, ker se mi niti ne sanja kaj počnem...Pečena ju položim na rukolino posteljico. Je kar ratalo! YAY! :)
Hkrati ponovim peko sladkega krompirja, ki je opisan spodaj. Spet ga obmečem s preveč stvarmi, ki prekleto pečejo kasneje.
petek, 26. junij 2009
ponedeljek, 22. junij 2009
United States of Tara
Absolutno odlična zadeva! Toni Colette igra žensko, ki jo sem in tja zanese v katero izmed njenih multiplih osebnosti: petnajstletno razuzdanico T, tipično ameriško housewife-like Alice iz 40-ih prejšnjega stoletja in ...wait for it ... vietnamskega veterana po imenu Buck! Proti koncu se jim pridruži še nek nov karakter Gimy, ki še preseže vse naštete. Nadaljevanka je RES dobra; brihtna, smešna, odlično odšpilana in superiorno spisana. Upam, da se obdrži še par sezon!
Megavideo link do cele sezone: United States of Tara
nedelja, 21. junij 2009
random stuff #dos
Ma kako glup je lahko človek, ki vedno znova naseda nekim luknjastim bulšitom oseb, ki mu prihajajo nasproti z isto lekcijo, ošemljeni z različnimi frisi? To mi ni blo nikoli jasno. Vsakič se zaleti v isto zgodbo in se potem vlači okoli s krvavečimi ranami. Seveda se ti bo zgodilo še enkrat in še enkrat... dokler ne počiš po mizi. Basta, problem solved! Pa ne mi jokat z nekimi "ne morm kr tko", ker lahko! VSE lahko, sam cmerat se je potrebno nehat, jebelacesta. Nihče ti ni ničesar dolžan. Čelno se zaleti v vrata, vstani in pojdi dalje. Sam fucking pojdi dalje!!! To me res pobesni.
Nekdo, ki mi je blizu bo v kratkem storil nekaj nadpovprečno bedastega, ker nikoli ničesar niti malo ne premisli vnaprej. Zinem, seveda, pa vseeno povleče tistih nekaj oguljenih niti in splete neko majasto pojasnilo. Kaj čem, potem? Upam lahko le, da se zadeva pelje po čimbolj gladkih tleh in utrpi čim manj bočnih udarcev. Pamet v roke, punca!
Malček občutljivo, pa vendar, ko smo že pri dvojki; največ stvari si razjasnim med opravljanjem #2. Ne vlačim več revij in cajtengov zraven, ker me razjezi morebitna časovna neusklajenost prebiranja članka in same oprave. Mi zna celo pokvarit kako uro dneva. Zato buljim v nekaj desetletij stare nalepke zajčkov na ploščicah sten in (ulet trenutka: kako mi lahko s 25 m2 stropa pade mravlja direkt v kavo??!!) tuhtam. Čisto ponesreči dostikrat zaključim s kakšno ugotovitvijo glede razlik, še večkrat pa podobnosti med spoloma, čeprav smrtno preziram posploševanje v tej smeri in še v življenju nisem slišala vica na ta račun, ki bi bil dejansko smešen (upam, da mi mravlja ni pljunila v kavo ali od strahu izločila kaj drugega...)! Glupa, družbeno privzgojena delitev po spolu! I spit on zee!!!
Malo se prenažiram zadnje dni. Tlačim učenjaško nesigurnost v prebavni trakt, čeprav še nikoli nisem padla izpita, v katerega sem vložila vsaj nekaj resnosti. Blesavo početje. Še eno vprašanje; če se slišiš govoriti bedarije in se zaveš, da govoriš bedarije (pa ne namenoma), si kljub temu še vedno bedak? Ali si samo nekdo s slabim tajmingom? Mogoče bi uro prej ali kasneje povedal zadevo drugače, pametneje?
Tole mi je všeč:
"I am a conservative in culture; socialist in economy; liberal in politics"(Daniel Bell) in pojasnilo '.../then Bell can appear to be credible in all three roles-rather than a confused and contradictory thinker who lacks consistency.' ...and yet si še vedno eden ključnejših interpretov določenih socioloških idej, če le s temeljitim premislekom zaplavaš vmes ...VSE SE DA! :D
Nekdo, ki mi je blizu bo v kratkem storil nekaj nadpovprečno bedastega, ker nikoli ničesar niti malo ne premisli vnaprej. Zinem, seveda, pa vseeno povleče tistih nekaj oguljenih niti in splete neko majasto pojasnilo. Kaj čem, potem? Upam lahko le, da se zadeva pelje po čimbolj gladkih tleh in utrpi čim manj bočnih udarcev. Pamet v roke, punca!
Malček občutljivo, pa vendar, ko smo že pri dvojki; največ stvari si razjasnim med opravljanjem #2. Ne vlačim več revij in cajtengov zraven, ker me razjezi morebitna časovna neusklajenost prebiranja članka in same oprave. Mi zna celo pokvarit kako uro dneva. Zato buljim v nekaj desetletij stare nalepke zajčkov na ploščicah sten in (ulet trenutka: kako mi lahko s 25 m2 stropa pade mravlja direkt v kavo??!!) tuhtam. Čisto ponesreči dostikrat zaključim s kakšno ugotovitvijo glede razlik, še večkrat pa podobnosti med spoloma, čeprav smrtno preziram posploševanje v tej smeri in še v življenju nisem slišala vica na ta račun, ki bi bil dejansko smešen (upam, da mi mravlja ni pljunila v kavo ali od strahu izločila kaj drugega...)! Glupa, družbeno privzgojena delitev po spolu! I spit on zee!!!
Malo se prenažiram zadnje dni. Tlačim učenjaško nesigurnost v prebavni trakt, čeprav še nikoli nisem padla izpita, v katerega sem vložila vsaj nekaj resnosti. Blesavo početje. Še eno vprašanje; če se slišiš govoriti bedarije in se zaveš, da govoriš bedarije (pa ne namenoma), si kljub temu še vedno bedak? Ali si samo nekdo s slabim tajmingom? Mogoče bi uro prej ali kasneje povedal zadevo drugače, pametneje?
Tole mi je všeč:
"I am a conservative in culture; socialist in economy; liberal in politics"(Daniel Bell) in pojasnilo '.../then Bell can appear to be credible in all three roles-rather than a confused and contradictory thinker who lacks consistency.' ...and yet si še vedno eden ključnejših interpretov določenih socioloških idej, če le s temeljitim premislekom zaplavaš vmes ...VSE SE DA! :D
četrtek, 18. junij 2009
remiks
Moj avgust bo letos najstresnejši ever. Danes sem prepričana, da za magisterij vpišem kulturologijo. To me že od nekdaj zanima. Pomembneje, že od nekdaj me zanima bolj kot družboslovna informatika. Skupaj pa lahko nastane še kej multiprijetnega. Again, to velja za danes...
Btw, Trnfestov program je letos, vsaj kar se koncertov tiče, pretty darn lame. Yay! :)
Shirley Bassey - Love Story
ponedeljek, 15. junij 2009
Why I don't like Mondays?
Zato, ker najprej vstanem čist prezgodi in si mimogrede zaklenem telefon z napačnim vtipkavanjem PIN kode, PUKa pa, obviously, nimam več. Potem se spotaknem ob enega izmed milijonih kablov, ki jih imava po tleh (stolp z laptopi, dva para slušalk, dva internetna kabla, polnilci,...) in fašem novo modrico v koleno, kot da siceršnjih 6 (na obeh nogah skupi) ni fucking dovolj. Pomodrim namreč že ob malo bolj grobem požgečkavanju. Potem grem na nek službeni sestanek, kjer me j*** p*** z*** k p*** in mi delodajalec/mentor diplomske j*** i*** z*** d*** in js njemu v m*** j*** v*** p*** s***. Še prej neki zajebem z uploadanjem, ker č*** bi mi p*** f*** p*** vse potrebno in ne par ur pred sestankom, bi bla zadeva zaključena. Jebela fucking cesta!! Tečnobnost dneva čist neizbežna. Pravkar pa vidim, da težko pričakovani Kultur Shocki pridejo fucking ravno takrat ko mene fucking ni v Sloveniji. Fucking itak!!! Sej diham, sam njihovi koncerti so res najboljši. Marsikater oldskooler bi se pri njih lahko učil svoje stroke. Anywho, upam, da Grace Jones pridno brusi pete!
Ful čvekam zadnje čase...Werchterja pa res nism premislila prej dovolj. Takrat mi grejo v dveh dneh štirje izpitni roki, ki so zdaj prestavljeni na avgust in so vsak zase zadnji pred morebitnim magisterijem. Naj bo vsaj še Trnfest gaden, da ne bom potem spet vsa jokasta. Naj bo ostalim kul (nočem zdej vsem zamorit) in meni lame. Kulturaši pa nej le pridejo kej pomigat z ritami :)
nedelja, 14. junij 2009
Sobota
V soboto sva, med obilico študioznega dela in službenih obveznosti, pobegnila v svoj svet: pivo (zahvala Dexu in Barbari), kokice ter Arthur, Doug&Carrie, Mikado, whole lotta žigažaga's ;), tek po Mostecu, smeh, stiskanje, dolgo pripravljanje odličnega kosila, ananas, coffee & hangin'. Najpopolnejši dan, hands down! Sicer redko, oziroma nikoli ne govorim o tem, ampak mi je res všeč, da se v osmem letu parčkanja še vedno spogledava čez sobo in se mava rada še v peto ali šesto. Ker skupi sama sva roknrol s pretty spankin' kemijo in basta.
Ej, mimogrede, nekaj slik Zaloškafesta:
Kitchenette
Ikea itemsi
Zatlerjeva falična tihožitja, vedno in povsod
messages we like
šlipitimin'
some Saturday mornings
vrv za perilo
kopalnica
pirini muffini iz škatle. yummy.
offtopic: moji spankin 'Dark Side of the Moon' All Starki
balkončkarji: rukola, bazilika, melisa, drobnjak, peteršilj
instruments. we don't sell RSQ.
vrv za perilo
kopalnica
pirini muffini iz škatle. yummy.
offtopic: moji spankin 'Dark Side of the Moon' All Starki
balkončkarji: rukola, bazilika, melisa, drobnjak, peteršilj
mi favourite cacti. it's silly.
p.s.: žigažaga theme song taken from KoQ:s02e07 ...ne ravno najin theme song :D
petek, 12. junij 2009
ponedeljek, 8. junij 2009
petek, 5. junij 2009
Out of Time
Zakaj nobene stvari, ki se je lotim ne obvladam v prvo? Ha? Ha?! HAAA??!! Zadovoljijva raven znanja je mi je že tako skorajda nedosegljiva, pa nimam časa se guncat mal naprej in nazaj. Men se mudi to vse znat, bože mili!!! Dej navzi eno stvar, ki bo letela direkt v tarčo in odvzemi vso to kompliciranje in kriljenje z rokami in brcanje in nespečnost in preklinjanje. Wait! Scratch that. Pusti preklinjanje. Ah, klinc te gleda! Ko bom pa enkrat tole znala, ti pa fakiča pokažem, da veš!
... dve samo-zaušnici in pići dalje!
Ne ravno v kontekstu, ob nečem drugem pa najpopolnejša:
Btw, berem odlično knjigo; Kavarna Nostalgija kubanske pisateljice Zoé Valdés. Ja, vem, vsi že poznate; sam K**sova je spet neki pozna. Ni lepo preklinjat :)
... dve samo-zaušnici in pići dalje!
Ne ravno v kontekstu, ob nečem drugem pa najpopolnejša:
Btw, berem odlično knjigo; Kavarna Nostalgija kubanske pisateljice Zoé Valdés. Ja, vem, vsi že poznate; sam K**sova je spet neki pozna. Ni lepo preklinjat :)
četrtek, 4. junij 2009
random stuff
Zdi se mi, da kar naprej nekaj pišem sem, pa zdaj vidim, da pozabljam zapise objavit. Tako imam na eni strani "delovne table", ki izpiše 25 vnosov na stran, le 6 objavljenih. Nima veze. V teh me ni več, sem v tistih ki še pridejo :) Včeraj sem odkrila tole pesem spodaj. Lepa.
Kaj se dogaja? Lovim se med naključnimi srečanji z znanci, ki mi nezavedno premikajo gore v glavi, čeprav to skrbno skrivam. Dvoje izrečenih stavkov, tako mimogrede, niti ne namenjenih meni, odprejo vesolje jasnosti in namena. Pri tem opažam, da sem tiho tudi v navzočnosti všečnih mi ljudi. Se mi zdi škoda časa izgubljati z govorjenjem, ko pa lahko poslušam. Izpadem sicer pretty lame, pa kmalu prebolim :) "Alfa karakterji", to me prav simpatično bega. Verjetno ravno zato, ker ga sama nimam. Ja, hecne stvari se mi podijo po glavi. V njih izogib se tako raje držim študijskih knjig. Pa nič zato, pač pridejo in grejo. Je uredu, da me je moja študijska smer začela zanimat šele v zadnjih dveh tednih zadnjega letnika? Better late, than never, I suppose. Bomo videli, kako bo minilo poletje in z njim čas odločitev glede magisterija. Zaenkrat mi paše.
Foter je bil včasih jadralec, danes pa je avtoprevoznik. Vsa ta leta se mi je zdelo, da se je na slednjo stvar naslonil zgolj zaradi pomanjkanja povpraševanja po jamborih, ki jih je delal še za časa Jugoslavije in da je delo bolj utrujajoče, kot karkoli drugega. Zadnjič pa me je res presenetil, ko mi je povedal, da si ne predstavlja, kaj bi še bilo takega, kar bi lahko počel z enakim užitkom, kot je vožnja kamiona. Toliko bolj mi je to všeč, ker sicer prihaja iz posh familije inžinerjev strojništva, ki so se do ostalih vedli kot kraljeva družina. No, žal so enako počeli tudi s svojimi otroki, tem pa ni preostalo drugega, kot nasilno uporništvo v imenu preproste potrebe po reakciji. And that's how mi dad became a pirate :) Hotela pa sem rečt: foter, kapo dol! Zakopljem jo v zemljo! Upam lahko samo, da bom kdaj iskreno rekla enako. Ma to so bolj take reči... tato je občutljiva tema :)
Eksistencialna kriza me jebe. Sej pridejo in grejo, tale zadnja pa ima kar dolge kremplje. Tokratna lekcija je človekova kvaliteta. Definicija, nivoji, koncepti, cilji, primeri in časovni intervali. Če ima kdo kako svojo predstavo o tem, kaj človeka dela kvalitetnega, je bom zelo vesela.
Naključij ni! ;)
Naključij ni! ;)
sreda, 6. maj 2009
sreda, 29. april 2009
Die Fledermaus
Majka mi je danes nevede prinesla svoje rojstnodnevno darilo, ki je prispelo po pošti še na Cerkovo in ker ne pozna imena ali url-ja mojega bloga, lahko tule mirno povem, da bo verjetno tudi ona vsa solzna, ko bo vidla kaj jo čaka. Jaz sem bla že samo, ko sem vidla kakšne oblike škatlo mi podaja, pa sm se kr stran obrnila. Z majko sva si sicer v marsičem podobni, še več pa je stvari, ki naju postavljajo vsako na svoj breg. O tem kdaj drugič. Še malo v solzah (I did mention my emotional tardiness, rite?), sem ravno odgledala opereto Netopir ...ampak ne katerekoli, našla sem prav tisto, ki sva jo po našem starem videorekorderju nemških tipk vrteli ravno dovolj dolgo, da se je strgal trak, potem pa te izvedbe nisva našli nikoli bloody več. Tega je zdaj nekje osemnajst let. Ja no, ena mularija je über brithna in piše&računa že pri štirih, eni sestavljajo meterska letala z lego kockami, jaz sem pa ure in ure presedela ob raznih operah in operetah. Falični klicaji marsikaterih ugankarskih heurek še danes niso ugledali dnevne svetlobe, lego kock pa nikoli nisem imela veliko, saj so bile povečini podedovane in porazgubljene. So there. Nekaj oper nama je moj brat presnel z WWF pretepi, kar je majko zelo užalostilo, mene pa je ravnotak zabavalo (če se kdo spomni, kako je bilo ime tistemu, ki je imel porisan obraz, nad komolci pa je imel zavezane zelene in rozaste trakove, vsakič je prav pošteno nabutal Undertakerja; let me know, porfavor!). Ampak! AMPAK!!! Die Fledermaus je imel ogromno izvedb in filmskih priredb, tale, ki leži tule pred mano pa je ravno tisti iz leta 1972 z neprekosljivo gdč. Janowitz v glavni vlogi. Je točno ta izvedba, ki jo objokujeva že skoraj dve desetletji in ne premore niti enega jebenega torrenta!!! Verjetno nama pomeni tako veliko, ker je ena redkih stvari, ki nama je RES skupnih. Res sem fucking vesela!!!! :)))))) Kot da bi me nekdo za dve uri postavil nazaj v otroštvo! Unedva rockabillya pod mano sta verjetno mal čudn obračala očesi, ko jima je dvometerska baba skakala nad glavo med izvajanjem baletnih akrobacij :)
Majka, moja solzica komej čaka tvojo :*
Majka, moja solzica komej čaka tvojo :*
p.s.:dejte mi mir z navodili glede mojega bloga. če čem, ga bom zbrisala vsak drug dan in čez par ur dala nazaj gor. k je moj. aj prov? če ne se pa jepte :*
sreda, 25. marec 2009
moja mala
Hecno, kako imam teh nekaj svojih deklic več ali manj na isti emocionalni razdalji, kjub temu pa so med njimi gore razlik glede sprejemanja in razumevanja. Večini lahko povem nekaj, mogoče malo površno orišem situacije in takoj mi je jasno kdaj je zanje dovolj. Kdaj ne smem it globje, ker jim lahko popačim svojo sliko. Nič slabega. Priznam, da se dostikrat ne zavedam mej. Malo mi manjka te sekundarne socializacije. What, I'm a late bloomer?! Ampak ljudje so hecni glede tega. Večina se prepričuje, da je dovolj odprta za čimveč stvari, da z odprtimi rokami sprejemajo ljudi take kot so. V resnici pa je težko pobegniti predsodkom in sodbam. Tudi meni včasih. Kljub temu mi obstoj popačenih slik pomeni neprimerljivo več kot neke posiljene polresnice. Kamuflaža me hitro odbije. Me niti ne zanima kaj je spodaj.
Spet me je odneslo. Hotla sem povedat nekaj o moji mali. Deklici, ki je sposobna v parih minutah potegnit na dan ravno tiste stvari, katerih me je še pred samo seboj sram. Tiste, ki jih nikoli ne poveš nikomur. Potem navadno nekaj minut sedim ob njej v tišini, češ 'wtf?! kako sm ti glihkar to povedala??!', pa me pomiri s svojim sofuckingwhat nasmeškom. Ker taka je. Vedno sedi ob meni z odprtimi rokami. Deklica, ob kateri postajaš boljši in katere beseda imajo komaj dojemljivo vrednost.
Čeprav malokrat pokažem, mi pomeniš milijon milijard... and then some! :*
Spet me je odneslo. Hotla sem povedat nekaj o moji mali. Deklici, ki je sposobna v parih minutah potegnit na dan ravno tiste stvari, katerih me je še pred samo seboj sram. Tiste, ki jih nikoli ne poveš nikomur. Potem navadno nekaj minut sedim ob njej v tišini, češ 'wtf?! kako sm ti glihkar to povedala??!', pa me pomiri s svojim sofuckingwhat nasmeškom. Ker taka je. Vedno sedi ob meni z odprtimi rokami. Deklica, ob kateri postajaš boljši in katere beseda imajo komaj dojemljivo vrednost.
Čeprav malokrat pokažem, mi pomeniš milijon milijard... and then some! :*
ponedeljek, 23. marec 2009
sobota, 21. marec 2009
Pet peeve
Res bedasto, da v pogovoru z nekom omenjaš svoja poznanstva po imenih, če dobro veš, da jih poslušajoči ne pozna! "Alenka je blabla z Miho, pol smo še Milica, Jasna in Lana blabla pr Nebojši doma." Who the hell cares, če pa ne vem kdo to so?! Reč "dva prjatla/kolega/znanca/.../ sta blabla, pol nas je pa enepar še blabla pr enmu doma." Ne pa, da imam vmes dela z dešifriranjem koga zdej kle poznam, jebote.
petek, 20. marec 2009
EoDM
Tole sm posnela na koncertu Eagles of Death Metal v Mediaparku, dvoje dni nazaj. Koncert sam je bil pretty unimpressive, še posebej v primerjavi s tistim izpred dveh let. Menim, da je bil Jesse Hughes malo razočaran nad maloštevilnimi deklicami pod odrom :) Edini, ki jo je našel, pa je oslinil roko.
Je pa fino gledat širokoramnega Joeya Castillota med užitkarskim pobobnavanjem ;) V minutah med komadi je publika vzklikala njegovo ime, je blo res hecno... ni se moč izogniti senci Kraljic Kamene Dobe, m-m.
ču-ču ;)
sobota, 14. februar 2009
here we go again...
Jebemti, se hitr pozna, če par dni sonce sije... spet sem pokonci dolgo v noč, počenši raznovrstne bedarije, čez dan pa spim. Semi-oblečna gospodična s TV1000 pleše že nebroj minut, pa še zdej ni modrca odvrgla. Uf, zadnjič sem med preklapljanjem tehle porno kanalov nesrečno naletela na eno unih fetiš oddaj s starejšimi gospemi... Bolj, ko sem možiclje nad očmi prosila milosti, zloveščeje so se nasmihali in klesali tist nagravžni šit v spomin. Se zdej mal izogibam tistih programov nad 400 :) Ne vem, kdaj je glavna atrakcija pornjakov postalo nekakšno analno tlačenje, še manj close-up posnetki nekih razvlečenih ritnih lukenj!? Vsakmu svoje, I guess.
Pa tale Facebook... za likvidirat. Ne sam, da sem 32 ljudi naenkrat poslala v pm, ker sem nekomu odgovarjala na sporočilo, pa nism vidla, da je naslovljeno na več ljudi in si s tem nakopala 31 novih haterjev; od kje se jemlje zdej folk, s katerim se že pred petnajstimi leti nismo mogl gledat, ker nam je bilo jasno, da ta solata ne bo zrastla, če jo špricaš sam s pljunki?
Avgusta moram napisat kej o Marku. Letos bo 11 let.
Pa tale Facebook... za likvidirat. Ne sam, da sem 32 ljudi naenkrat poslala v pm, ker sem nekomu odgovarjala na sporočilo, pa nism vidla, da je naslovljeno na več ljudi in si s tem nakopala 31 novih haterjev; od kje se jemlje zdej folk, s katerim se že pred petnajstimi leti nismo mogl gledat, ker nam je bilo jasno, da ta solata ne bo zrastla, če jo špricaš sam s pljunki?
Avgusta moram napisat kej o Marku. Letos bo 11 let.
sreda, 4. februar 2009
Zaloška MusicFest
Dovolj je dovolj! ?. Po ogledu spodnjega videa, ob katerem sem začela celo jokat (I'm an emotional retard, I am.), sem si zastavila konkreten našparalni plan in preko njega nabavit Yamahin tenorjev saksofon! Že izgled inštrumenta je neverjeten, sam zvok pa mi spodnese tla pod nogami, I shit you not!
Gospa Mara iz devetke me bo še posebej vesela.
In the mean time pa sem znašla tule v novem domovanju, kjer polovico dneva preživim sama v družbi Gregorjevega klavirja. Sprva je togo in brezosebno zavzel svoj konec sobe, mene pa poslal nabirat nepotrebne mi učenosti v nasprotnega. Po tednu dni prisilnega druženja in nezaupljivega spogledovanja pa sva se končno sprijaznila eden z drugim. Zadnje dva dni sva postala celo težko ločljiva. Preko YouTuba se učiva glasbene teorije in skupaj popizdiva, ko desnico odpelje po napačnih tipkah. Being a righty, ne vem zakaj levica bolj uboga.
Twinkle Twinkle ...CHECK
Mary Had a Little Lamb ...CHECK
Jingle Bells ...CHECK
Moonlight Sonata ...CH ...right :/
Nevertheless, I dream a little dream of thee, sexyphone... ;)
Gospa Mara iz devetke me bo še posebej vesela.
In the mean time pa sem znašla tule v novem domovanju, kjer polovico dneva preživim sama v družbi Gregorjevega klavirja. Sprva je togo in brezosebno zavzel svoj konec sobe, mene pa poslal nabirat nepotrebne mi učenosti v nasprotnega. Po tednu dni prisilnega druženja in nezaupljivega spogledovanja pa sva se končno sprijaznila eden z drugim. Zadnje dva dni sva postala celo težko ločljiva. Preko YouTuba se učiva glasbene teorije in skupaj popizdiva, ko desnico odpelje po napačnih tipkah. Being a righty, ne vem zakaj levica bolj uboga.
Twinkle Twinkle ...CHECK
Mary Had a Little Lamb ...CHECK
Jingle Bells ...CHECK
Moonlight Sonata ...CH ...right :/
Nevertheless, I dream a little dream of thee, sexyphone... ;)
četrtek, 8. januar 2009
Oznake za to objavo: npr. motorji, počitnice, jesen
Če ti gre vse naenkrat narobe, ti mood swinganje ne pride kaj dosti prav. Sploh, če te lastni miselni vzorci ne spustijo na gugalnico, temveč te držijo na distanci, se ti potem od daleč režijo v fris in pokajo šale na tvoj račun. Skrušeno tako sedim ob strani, gledam v tla in frcam kamenčke okoli sebe. Kr naj bodo brihtni, bedaki ...nekega dne pa jim sesujem njihovo glupo prekleto gugico, pa bomo potem vidli, kdo se bo tuki smejal, mofos!!!
Naročite se na:
Objave (Atom)