Božičkov seznam želja brez ovir :)

Brez kakšnega posebnega vrstnega reda, če bi lahko mela KARKOLI, so to tele stvari. Zagotovo manjka velik stvari, ki jih bom še dodala na seznam :)

Stanovanje v strogem centru Ljubljane med tromostovjem in Trnovem, obrnjeno k Ljubljanici. Z velikimi svetlimi sobami (tudi veliko kopalnico), kaminom v dnevni sobi ter večjim balkonom, obrnjenim proti gradu . Pa z visokimi stropovi, kakopak. Pisofkejk.



cena: fjuuuuuu... okoli 400.000€ pa verjetno še kej zraven

Kupe denarja, namenjenih izključno potovalnim ekspedicijam v neznano.



cena: megavelik

Saksofon



+ dinarčke za inštrukcije

cena: okol čuka ojrov

Vse sezone Northern Exposure na DVDjih :)



cena: cirka 50$ na DVDjko

Eno malo staro bajtico nekje na francoskem podeželju ob kakem jezeru. Zraven bi bil še manjši vinograd, okoli pa zelo malo sosedov.



cena: glej 1


L'Artisan Parfumeur – Iris Pallida

Tole se boljše bere, kot karkoli kar bi js napisala v pojasnitev:
"L’Artisan Parfumeur is a connoisseur of miracles. Patiently awaiting the moment of grace when, one particular year, in one particular place, flowers majestically reveal their dazzling perfection. From these exceptional vintage harvests, are born extremely rare perfumes. A new, exceptional harvest captured under the Tuscany sky."



cena: 240€ za 100ml ...LOL

Opremo za bordanje



cena: cirka 450€ za vse skupaj

Koncert Led Zeppelinov, sam da bi bila tokrat tud js tam!!!



cena: sploh ni važno

Kšno takole luštno zadevco od Frey Wille-a



cena: med 500 in 2000€

Kavo z Vitomilom Zupanom



Ok, ta je utopična glede na to, da je mrtev. Cene ni, kaj ti ni jasn?!

Doggya



Tale je marbit enmalček infantilna, sam bi res mnogo rada mela neki tazgale... no, ne čist takega :)

Cena: tud ni važna.

Planet Earth 5 DVD set



cena: 60$

Orbitrek Proteus eec 2505



... za lepo rito ;D

cena: 700€

Serijo slik Alfreda Gockela... hja, neki bo treba obesit na stene tistega stanovanja ob Ljubljanici ;)



cena: ne vem, postri so po 45$, sam js bi slike

Burnt out :(

Ker vedno počnem vse v zadnjem hipu, se to seveda pozna na izdelkih, ki so temu posledica. Včeraj sem pisala diskografijo Joy Division, ki gre naravnost v koš tistih člankov, za katere mi je potem preveč nerodno, da bi jih še kdaj prebrala. Danes, ko je res zadnji dan oddaje, pa sem se lotila še Led Zeppelinov. Led Zeppelinov, for chirst sake! Kot da lahko o tej glasbeni čarovniji kaj pametnega napišeš v pičlih nekaj urah. Jaooo, smotana. No, potem pa me je Maj pred parom ur prosil, če recenziram še tanovega Magnifica, ker njemu zmanjkuje časa. Grejt! Funny enough pa mi je zdaj samo Magnificov članek nekako dovolj sprejemljiv, da se upam prikazati na jutrijšnem launch partiju. Note to self: Don't fucking wait till the last fucking moment!

Sicer pa, kot je sam g.Pešut spesnil:

Enmu posije,
enmu se stemni,
eden serje,
en pa sam prdi,
en ga dvigne,
en ga spusti,
enim je ful dobr,
enim pa pač ni.


Še en Whole Lotta Love... vem, da je njihov najbolj zlajnan video, sam mi res paše zdejle :)

Members only

Od nekdaj sem se bolje razumela s fanti. Ne vem zakaj, vse je nekako bolj simpl... pravzaprav se z ženskami nikoli nisem mela kaj dosti za pogovarjat... še danes mam samo nekaj prijateljic, ki jih vlečem s seboj še iz otroštva in so vsaka zase mighty cool, popolnoma si različne in se med seboj niti ne poznajo. Celo zelo malo verjetno, da bi se količkaj razumele.

Anyway, večino časa vseeno preživim v moški družbi. Enostavno lažje je. Vedno sem bla one of the guys... no, včeraj pa se je v družbi nekaj najljubših bivših sošolceviz gimnazije le pokazalo drugače. Od kar me namreč nimfomanke in droge ne zanimajo več(čeprav tista stava s Kocjanom, kateri izmed naju lahko neki naključni ženski prej porine jezik v usta, še velja), ne ustrezam več kriterijem članov. :( Who the hell drank all my kool-aid?!

Še nekaj mam za pozobljat... koliko resnice da nek avtor dejansko v svoj blog? Če malo pomislim, za obstoj tegale bloga vesta le Gregor in Saško, marbit sem in tja še kdo ponesreči zaide sem, pa že tako ne morem napisat večine svojih misli. Kako potem piše šele nekdo, ki ima über blogovsko-čitajočih frendov, celo družine? Koliko odkritosti je še dovoljene, če seveda ne objavljaš nekih dnevnih opisov svojega početja? Čemu sploh pisanje, če ni tvoj full disclosure? Moj notranji cinik se zaziblje v svojem nalonjaču in počasi položi nogi na mizo, pri čemer mi namenoma prevrne kozarec vode... "Ljudje pišejo bloge zato, da imajo občutek pomembnosti. Misliš, da se tvoji zapisi berejo, torej si opažen. Nekaj si zapustil za sabo. Dokaj patetično." ...nekaj časa strmiva en v drugega; on je blazno zadovoljen s svojim rutinskim pojasnilom osnovnošolskega besedišča, meni pa se takih bedarij ne da poslušat. Vstanem in ga v znamenju nestrinjanja porinem s stola. "Ti si idiot" še rečem in zaloputnem vrata za seboj.

:)

Hope of delivery

Ze peto jutro zapored sem se zbudila z refrenom Hope of deliverance Paula McCartneya. Ne vem čemu je to dobro, oziroma kaj ponoči počnem in zakaj moje misli pojejo tako zgodaj zjutraj.... razlika je le v tem, da v refrenu "zapojem" hope of delivery, kar bi melo malo veze z rahlo obsedenostjo z ebay-om :)

Petits appartements

Sem pač v letih, ko se mi najbolj mudi od doma in bi šla na svoje... potem pa bi tako ali tako večino časa visela tu. No, zgleda da se mi želja uresničuje, saj ze dvoje mesecev prodajamo hišo z namenom, da gremo vsak na svoje. Majki in očetu se as I type gradi vila blok v nastajajočem Šmidovem logu nekje okoli Komende, Blaž in Urša gresta baje kar tule zraven na Metoda Mikuža, js pa še nimam pojma kaj bo z mano. Po vsej verjetnosti grem nekam za podnajemnico. Še kr slabo :) Ampak (!) bom na svojem :) Zaenkrat se zdi kot obljubljena dežela.


Pred prvim oktobrom me je majka vprašala, če sem že "pospravila sobo pred prvim šolskim dnevom"... pa jim mam 24 :D ... I rest my case.

zmankal volne!!!!

Mislim, da vsak pozna kakšno vrsto obsesije... lahko je samo stvar navade ali nekaj s čimer se v hipu identificiraš. Well... js sem zadnjih nekaj dni obsedena... ne, ne ... OBSEDENA s štrikanjem. Nothing can be done... od pletilnih igel se umaknem s težkim srcem in če me res že zlo fajn lulat tiši :) Prve znake te zahrbtne bolezni sm opazila v petek na Metelkovi... vem samo, da je Maj neki razlagal, men so šle pa samo zanke po glavi... nekajkrat oviješ okoli prsta... z iglo skozi zanko na levi, okoli niti... jo smukneš pod spodnjo vrstico in naslednjo... Hmmm? A je kdo kej rekel? :)

Tale nov hobi se je običajno zavlekel tja do treh zjutraj in vsako jutro je bila prva misel spet... štrikanje! :D Gregor je samo zavijal z očmi in rekel, da štrikanje pa že ni seksi... seveda je! No, pa o tem kdaj drugič.

In potem se je zgodilo... mora vseh mor... zmanjkalo je volne!!! OOooOoOOOo OooOooHHhHH, crapiolli, wtf, matervola,... skratka konc sveta. Tokrat sem do treh bolščala v strop! Takoj ob devetih pa že na vratih drug dealerja... domov sem se vrnila 7 koluti volne, vesela in nasmejana.

Tok zamujam z delom za faks, da se ne vidim več ven... bom drug teden :)

Tole je pa moj prvi šal ----> "Najlepejši viljoičasti I."

Control

Začelo se je nekaj mesecev nazaj z ljubeznijo na prvi takt muziljade'She's lost control'. Po ogledanem filmu Control, biografiji Iana Curtisa, pa se samo še stopnjuje.
Film je režiral Anton Corbijn, sicer režiser videospotov, fotograf, pisatelj... svašta. Nekaj vsem poznanih mojstrovin: U2 - One, Depeche Mode - Barrel of a Gun, RHCP - My Friends, Nirvana - Heart-shaped box,... pa men njegov naljubši Please od U2. Precej kreativen falot.

No, film je res odličen!! Vidi se, da je vsak kader premišljeno postavljen v zanj določeno zaporedje; na trenutke pa se ti zdi, da gledaš zaporedje Corbijnovih tipičnih črno-belih widescreen fotografij. To, da je film čb, še močneje poudari vzdušje mračnega glasbovja Joy Division in Curtisove bitke z epilepsijo ter depresijo. Pa se mi je zdelo, da niti ni bil tok depresiven, kot samo zgubljen in hudo pod pritiskom. Zadnje ure pred njegovim samomorom (at only 23 years of age) so v tej ekranizaciji verjetno potešile večino njegovih fanov, men so se (kot vse ostalo) zdele super!

Iana je ... (ne najdem dovolj prepričljivega presežnika)... odigral Sam Riley... res je bil kot izrezan... vsake toliko sem se zalotila, da na platno buljim odprtih ust :) Če primerjaš JD video Transmission in tole kar je v filmu, ni razlike!

Matr, je dober film! Avtomatično eden najbljubših ever sploh. Zdej se pa že preveč ponavljam...

...še trailer ;)