pesem dneva

Otis Redding - Cigarettes And Coffee

16.4.

Vse najboljše, my super-talented, über-galactically-smart%funny, najbl-fucking-wonderfully natured, easily-lovable, with ways beyond imaginaton and a heart the size of nothing less but the universe, extra-terrestially-sassy loverrrrman :)

Tis moj rokenrol :*

Gogol Bordello koncert

No, izpit sem odpisala, zdej pa lahko mal o koncertu povem. Bil je razprodan, zato sem šla ob sedmih vist pred Cvetličarno, loveč morebitne prodajalce vstopnic. Ravno, ko sem se oglasila na telefon, so mi pred nosom v parih sekundah pljunil 3 karte in ko me je vso nesrečno zapazil nek Italijan, mi je hitro eno pomolil pred nos. One down, one to go. Potem sva s Frido nekih 10 minut ko dva sokola obračali uče v vse smeri in po še enem zapoznelem odzivu refleksov le prišli do tako željene druge karte. WOOOOHOOOOooOOO :D

Medtem je v dvorani že igrala predskupina, angleški riot rock Skindred (video spodaj), presenetljivo poslušljiva fuzija nu metala in ska-ja, tu in tam malček trip hopa ter obveznega jamajško naglašenega vokala. Eni bolni in drugi noseči (yay!) primerno, sva se šli vsest na balkon. Je že res, da publika redkokdaj pali na predskupino in žal je bilo tudi tokrat tako. Fantje so postregli z odličnim nastopom, mi pa smo sedeli in gledali :) Kmalu se je, razen dveh fotografov, v prvo vrsto nastavil Eugen, pevec Bordella in se tam nekaj pozibaval kot edini support trooper, vsake toliko pa pomolil fakiča sedečim za sabo. Sem in tja so nas vprašali, če razumemo angleško (dude,... don't) in ob koncu smo bili, yet again, najboljša publika ...čist. Sedeča, a polna ljubezni :)

Gogol Bordello so nas osvojili že enopar sekund v prvo skladbo. Morm rečt, da znam tri njihove albume bolj ali manj na pamet, pa sem vsega skupaj poznala borih 5 pesmi :) Verjetno je krivo tudi to, da Super Tarante še nisem poslušala (ipak je to promocijska turneja zadnjega albuma), predvsem pa so neverjetno veliko energije vložili v improvizacijo, oz. delno naštudirano gypsy punk žaganje. Očitno je bilo všeč tudi njim, saj so "repete" igrali še dodatno uro. Cirka vsak tretji komad sta se na oder prikazali dve bejbi in užigale vsaka po svojih bobnih. Koncert je bil res odličen! Na odru so mi bolj všeč samo še Depeche Mode. Kmalu za njimi pa, kakopak, Kultur Shock <3

Ne pozabite na RSQ bralne urice ;)

Skindred

Kilimanjaro Nanga

Končno imam svoje prve pohodniške čeveljce! Zdej jih moram samo še začet uporabljat. :)

Tiha

Treba je nekaj razjasnit. Ljudem ni vedno jasno zakaj sem tiho, očitno. Opažam, da me vse pogosteje smatrajo za sramežljivo:D Nak, to ne bo držalo. Nikoli nisem bila kaj dosti sramežljiva. Tiho sem predvsem, kadar je pogovor nezanimiv. Res mi dol visi za zadnje trače, modne barve, kakršnokoli medosebno dramo, ki se jo ljudem da it, za "he said she said" teorije, za vsakodnevni čit-čat, pogovori o skomercializiranih elementih povprečnega dneva znotraj življenja povprečnega consumerja. Marbit sem samo prelena za takšno kramljanje, ampak res mi je vseeno. Če me ne zanima, rajši z mislimi odtavam stran in vsake tolko mal prikimam. Se mi ne zdi nesramno, prej socializirano :) Tiho sem tudi, kadar sem živčna. Čas izpitov je tako čas tišine. Tiho sem, kadar sem v družbi ljudi, ki mi grejo na jetra. Takrat sem RES najraj tiho, ker sicer rada povem kaj si mislim... yet again, here enters my secondary socialization :) Skratka ne, nisem sramežljiva. Sem pa lena in stvari mi grejo hitro lahko na jetra. Sem pa toliko bolj zgovorna "med svojimi";) Toj vsa umetnost.

Nisem tko tečna, kot je tečen tale Manstin mojo. Popačene stvari se lažje berejo ;)

Jaz, osebno,...

Naj bom še tako jebiveterska glede večino stvari, pa me delanje sezanomv vseeno pomirja. Seznam izpitov, filmov v gledanje, knjig v prebiranje, plošč v poslušanje, časovni okviri učenja, včasih celo jedilniki. Seveda se nikoli, ampak res nikoli ne držim niti enega od njih. Me pa pomirja. Verjetno se mi zdi, da imam tako stvari pod kontrolo. Načrtovanje. Ravno zadnjič sem brala o nadziranju svojih misli. O tem, da je tudi mišljenje samo ena izmed človeških funkcij in ne nekaj s čimer naj bi se poistovetil. "Mislim, torej sem." tako obvelja za enmalček zgrešeno prepričanje. Ampak če malo bolj pomislim, tale teorija niti ni tako napačna, saj misli in občutki že od nekdaj služijo manifestaciji. S tem, ko spreminjam sebe, spreminjam svoj odnos do ljudi in stvari v svojem življenju, s tem pa predvsem svojo "vibracijo" in njihovo reakcijo name. Če torej lahko spreminjam svoje misli, sem nad njimi. Ko rečem 'misli', mislim predvsem svoje mantre. Stavki, ki si jih ponavljam polzavedno in skorajdane dnevno. Všeč so mi deževni popoldnevi petkov :)

A gre še komu blazno na jetra, če kdo reče "jaz, osebno..."? Men gre direkt na kurac. Si že povedal, da gre zate, ko si rekel "jaz". Z "Jaz, osebno..." pa že pretiravaš. Enim gredo na jetra manični depresivci, enim množični morilci, pedofili, mačke, prah, pokanje s prsti, pluvanje po tleh, rdeče vezalke, neuglašeni klavirji, gneča na cesti, crknjene rože v vazi, beli škornji, psihiatri, Jim Carrey, sprehajalne palice, skorumpirani politiki, jajca na očesa :), predmestja. Enim pa tisti, ki uporabljajo besedno zvezo "jaz, osebno,..."!!

Še ena stvar mi para živce. "Rad bi bil srečen." Potem pač slediš teku pogovora in vprašaš kako si to predstavlja in odgovori z "Ne vem." Mi je jasno, kako smo prišli do tega, da se to več ne ve, ni pa mi jasno kako se lahko ljudje s tem zadovoljijo. "Ne vem." Đizs faking krajst. Kdo pa bo to vedu namesto tebe, še več; kdo bo pa kej naredil za to, če ne boš sam?

Naslednjič: Ljudje, ki ti sežejo v roko kot crknjene ribe.

Ja, tile deževni petkovi popoldnevi so res krasni! :) Tečna? Ah, kje pa!