Od nekdaj sem se bolje razumela s fanti. Ne vem zakaj, vse je nekako bolj simpl... pravzaprav se z ženskami nikoli nisem mela kaj dosti za pogovarjat... še danes mam samo nekaj prijateljic, ki jih vlečem s seboj še iz otroštva in so vsaka zase mighty cool, popolnoma si različne in se med seboj niti ne poznajo. Celo zelo malo verjetno, da bi se količkaj razumele.
Anyway, večino časa vseeno preživim v moški družbi. Enostavno lažje je. Vedno sem bla one of the guys... no, včeraj pa se je v družbi nekaj najljubših bivših sošolceviz gimnazije le pokazalo drugače. Od kar me namreč nimfomanke in droge ne zanimajo več(čeprav tista stava s Kocjanom, kateri izmed naju lahko neki naključni ženski prej porine jezik v usta, še velja), ne ustrezam več kriterijem članov. :( Who the hell drank all my kool-aid?!
Še nekaj mam za pozobljat... koliko resnice da nek avtor dejansko v svoj blog? Če malo pomislim, za obstoj tegale bloga vesta le Gregor in Saško, marbit sem in tja še kdo ponesreči zaide sem, pa že tako ne morem napisat večine svojih misli. Kako potem piše šele nekdo, ki ima über blogovsko-čitajočih frendov, celo družine? Koliko odkritosti je še dovoljene, če seveda ne objavljaš nekih dnevnih opisov svojega početja? Čemu sploh pisanje, če ni tvoj full disclosure? Moj notranji cinik se zaziblje v svojem nalonjaču in počasi položi nogi na mizo, pri čemer mi namenoma prevrne kozarec vode... "Ljudje pišejo bloge zato, da imajo občutek pomembnosti. Misliš, da se tvoji zapisi berejo, torej si opažen. Nekaj si zapustil za sabo. Dokaj patetično." ...nekaj časa strmiva en v drugega; on je blazno zadovoljen s svojim rutinskim pojasnilom osnovnošolskega besedišča, meni pa se takih bedarij ne da poslušat. Vstanem in ga v znamenju nestrinjanja porinem s stola. "Ti si idiot" še rečem in zaloputnem vrata za seboj.
:)
2 komentarja:
one of the two? woohow. :-)
tut mene sprašujejo tisti večni zakaj. U bistvu še sam ne vem. Eden izmed razlogov je predvsem ohranjanje stikov s tistimi, ki jih malokrat vidim, da vsaj vedo kaj se dogaja z mano. Sploh zdej ko sm se preselil. Je pa res, da sem si zadal, da zelo osebnih stvari ne bom pisal. V večini od vsega kar bi napisal, na koncu dodam 10%. Prvič zaradi tega, ker se zelo osebnih stvari (beri: slik, imen, podatkov) izogibam, drugič zaradi lenobe :)sploh pa, sej veš, it's your blog. Do what u want to do with it. Je pa en lep način vsaj malega kontakta s kom.
Za nekoga recimo tvoj blog ni nič posebnega, men je pa fino od manceka malega kaj prečitat. Since I know u.
Tak da, kar piš še... jz bom pa čičal pa čital.
;)
:)
Objavite komentar