Spet se sprehajam nekje na robu, v senci nerazumljivih mi kretenj in besed, stanj in dejanj. Vedno na enem ali drugem polu skrajnosti; nikoli v ravnovesju, redkokdaj v bližini. Vem in se zavem, potem pa spet pozabim. Slišim, a se pretvarjam, da ne poslušam. Največ odgovorov kljub temu najdem v tišini. Hodim vse počasneje, se mi ne mudi. Destinacije in cilji bojda niso pomembni. Danes moram bit nekdo drug, to se od mene pričakuje.
A fly on the wall.
Ni komentarjev:
Objavite komentar