Vsak dan se kej novega naučim. Ta vikend sem nabrala sledeče nauke:
1. Če že pustiš, da se ti z alkoholcem čečka po riti, se ne it potem vsest na školjko wc-ja, ker boš hudomušno poslikavo tam odštempljal in ne bo šla več dol!
2. Če se že spraviš neki kvazi laufat, prej poglej na uro. Ob enajstih namreč že močno pribija vročina, zategadelj boš večino poti prehodil, nakar boš zaradi vročine še iber tečen.
3. Če si že kupiš vrečo Haribo extra sauer pasta-fruta bombonov, ne rabš vseh pojest naenkrat. Na embalaži piše "Haribo macht kinder froh", sam mene je machnu bl švoh.
4. Če po toliko letih še vedno pomisliš ali se bonbon napiše z n ali m in se odločiš za bolj udomačeno verzijo, lahko priznaš tudi, da besedo 'superga' še vedno najraje izgovoriš 'coperga' in potem ti je d best u lajfu.
Pestro, a?
Zdi se, da se pisanje za tole tiskano številko revije ne bo nikoli končalo. Vedno sledi klic z "a loh še..." Potem imam seveda ogromno dela s kompliciranjem vrstnega reda zapisanega in kodiranjem povedanega, tako da na koncu tako ali tako ne bo nikomur jasno kaj čita in bo članek preskočil :D Ne znam razlagati ali opisovati v nekem konstantnem taktu. Tudi, ko kaj govorim, se vmes zavem, da mi besede vse bolj spidirajo in obraz(i) poslušajočih gledajo vse bolj takole: ustnice se zavihajo enmalček navzgor, a ne v izrazit nasmešek. Veke se rahlo spustijo, marbit še količkaj rešpektivno, ne še posmehovalno. Glavo se nagne malo vstran, a še vedno zunaj meja posmeha. Takrat veš, da te pričujoči ne posluša več, ampak zgolj opazuje tvojo mimiko. Eni skratka nimamo tega talenta, takole mi zna potlej nagajati tudi vsakršno pisanje.
"Outside the frame is what we're leaving out" je rekel Josh Homme :)
Bejž spat, jebote!
2 komentarja:
nisi edina, ki ima take težave z bomboni (v mislih imam obe točki)
hehe, res dober opis neverbalne govorice neposlušajočih
Se mi kar dostikrat zgodi, jo mam naštudirano v nulo. :)
Objavite komentar