Kaj pa se zgodi, ko bi res rad nekaj povedal, pa ne moreš, ker je preveč nagravžno in se po vsej verjetnosti ne spodobi povedat na glas? Komu potem poveš? Kam potem napišeš? So stvari, ki jih ne smeš povedat. Ker bi te katerakoli oseba, ki bi ji kaj takega zaupal, opomnila na to, kako slabo je, vsakič, ko bi se videla. Ne z besedami, morda s kretnjo ali pogledom. Ne namenoma. Ker potem si ti tej osebi asociacija na zaupano. Ljudje prenesejo dosti manj, kot dajo vedet.
V naši mali ulici pa še vedno stoji hiša, v kateri so odnosi v družini malodane bolni, ljudje pa vsako leto bolj vdani v svoje psihološke anomalije.
Dejmo se že fucking preselit.
1 komentar:
drži, taka izpoved pusti svoj pečat v odnosu, ampak ta počasi bledi, asociacija se redkeje in redkeje ponavlja ... je pa res, da ne izgine nikoli popolnoma
toda ne zaupati se in držati to v sebi je še slabše
Objavite komentar