Meni daleč najboljše minute ob obisku teatra so tiste, v katerih s hecno navado ploskanja (res, posrečena gesta) pospremiš nastopajoče. Vsakič jokam zraven, ker res z nepopisnim veseljem opazujem ljudi, ki tako fucking uživajo v tem, kar počnejo. Če bi se dalo ujeti delček tega naelektrenega ozračja, ki ga s tako strastjo ustvarjajo, bi morda celo rešili energetsko krizo! :)
Premalokrat grem v gledališče, for sure.
4 komentarji:
V teh vrsticah je zaznati precej sarkazma ...
Jaz ne vidim nič patetičnega v ploskanju v gledališču. Igralcem se pač zahvalimo za dobro igro.
Me je pa blazno presenetilo ploskanje platnu, ki sem ga doživela letos na liffu. :D To pa res nima pointa.
Sarkazma?? PATETIČNO?? wtf?! Daleč od tega. Menim samo, da je samo dejanje ploskanja hecna stvar. Nekdo je nekoč prvi plosknil z rokami in prepričal prisotne, da se tako pokaže odobravanje. A ni hecno? :)
neumestno...jz bi lohka bakoviču ploskala skozzzz!
...ja kaj no, če sem pa skoz doma, Črt pa spi!
Ups, sem očitno narobe razumela kam meriš :)
Hm...nikoli nisem še razmišljala o tem, v bistvu je to res ena zanimiva človeška navada, je pa baje tako že od nekdaj.
V tem času je po gledališčih ogromno predstav, tako bo dosti prilik za uživanje ;)
Objavite komentar