sreda, 4. junij 2008

Leonard Cohen


Don't matter if the road is long
Don't matter if it's steep
Don't matter if the moon is gone
And the darkness is complete
Don't matter if we lose our way
It's written that we'll meet
At least, that's what I heard you say
A thousand kisses deep

I loved you when you opened
Like a lily to the heat
You see, I'm just another snowman
Standing in the rain and sleet
Who loved you with his frozen love
His second hand physique
With all he is and all he was
A thousand kisses deep

I know you had to lie to me
I know you had to cheat
You learned it on your father's knee
And at your mother's feet
But did you have to fight your way
Across the burning street
When all our vital interests lay
A thousand kisses deep

I'm turning tricks
I'm getting fixed
I'm back on boogie street
I'd like to quit the business
But I'm in it, so to speak
The thought of you is peaceful
And the file on you complete
Except what I forgot to do
A thousand kisses deep

Don't matter if you're rich and strong
Don't matter if you're weak
Don't matter if you write a song
The nightingales repeat
Don't matter if it's nine to five
Or timeless and unique
You ditch your life to stay alive
A thousand kisses deep

The ponies run
The girls are young
The odds are there to beat
You win a while, and then it's done
Your little winning streak
And summon now to deal with your invincible defeat
You live your life as if it's real
A thousand kisses deep

I hear their voices in the wine
That sometimes did me seek
The band is playing Auld Lang Syne
But the heart will not retreat
There's no forsaking what you love
No existential leap
As witnessed here in time and blood
A thousand kisses deep

Tole mi gre po glavi zadnjih nekaj dni. Skos. Res SKOS. Je pa mucho better, če poslušaš njegov glas zraven ;)


petek, 23. maj 2008

RSQ prvič


Res nam je uspelo pullat off tole zadevo! Gala Hala sprejme 300 ljudi in verjetno je bila polna,že samih rezervacij za vstopnice je bilo 200! Prodali smo mnogo revij in majic (I stand corrected), pogledat je prišlo kar nekaj znanih obrazov, publika pa bila nad koncerti Sphericube in nove zasedbe Adam zelo navdušena! Revija sama je mega seksi in toplo priporočljiva v glasbeno-izobraževalno čtivo. Za naslovnico so se v naše izposojene prostore prišli slikat Silence, Tomi M., Kreslin, frontmanovki Meldroma in Psycho-pathov, Buda Elvis Jacksonov, Gušti in Skočir; teksti so res odlično napisani (čeprav ne morem mimo blesavosti lektorice), fotke so fantastične! Revija si je obvezno zaslužila tudi playboyesvo kvaliteten tisk, tako vam lahko fino drsi skozi prstke ;)



Včasih kar nismo mogli verjet, kako gre vse z lahkoto vkup. Glasbeniki so bili več kot pripravljeni sodelovati, intervju je dal celo Ali En alias Dalaj Egol, kar iz Indije, kjer je zdaj doma! Eden njegovih albumov je namreč zasedel prvo mesto v lestvici top 50ih albumov v času samostojne Slovenije. Maj mi je še nekaj tednov nazaj veselo kazal mobilca, na katerem je bil izpisan Kreslinov SMS, čes "pridem se slikat, seveda!" Zgleda da je res nekaj na tem, da ko počneš nekaj čisto iz veselja in želje po prispevanju, ti nič ne gre narobe. Če pa se kje malo zalomi, pa se drugje pokaže dosti boljša opcija. Res neverjetno!

Kolektivno vzdušje ga čist zmaga! :)

Hvala vsem, ki ste nas prišli podpret, ker se počenja res fajn zadeva in mislim, da nam vsem sodelujočim veliko pomeni!

p.s.: Dex, Barbara in Cooky, zakon ste!

Dobite jo v knjigarni Vale Novak na Wolfovi ulici v Ljubljani ;)

sreda, 21. maj 2008

Ural 3 high

Končno imava šotor! Pošteno seksi, varjenošivno zadevo za poletna potepanja. V skor sedmih letih partnerjevanja je to najin prvi skupni nakup, zahteval pa je dva dneva pogajanj, groženj, ustrahovanja in vsesplošnega pričkanja. Sam je kul, trenje je seksi. ;)

Danes sm nametala ogromno semen razne zelenjave po vrtu. Majki ne bo nič jasno, k ji bo začelo tam med rožami korenje rast. Pa sej, življenje je polno presenečenj. Kam on, ne moreš met 40 kvardatov samih rož na vrtu, it več ali manj za celo poletje od doma in jih prepustit mojim nezalivalnim ročicam. Rabš vsaj eno špinačo vmes porint, da pridem kej pogledat.

To je vse. Ne da se mi kej dost debatirat te dni.

sreda, 14. maj 2008

Candy Mountain

...kul je. Živčna sem. Full mam za narest, pa bi se sam po travi valjala, plezala po drevesih in tam potem tulila z mimoletečim ptičovjem in piskala skozi trobentice. Bojda naj bi ljudje na splošno z leti postajali vse bolj tečni, ker se vse težje spopadajo s kompromisi. And I just plain fucking hate the concept. :) Ne vem kako je s tem pri ostalih, ampak sama iz težkokategornega flegmatika kar hitro postajam en (počasnim pešcem nevaren) kolerik.

Candy mountain za lahko noč:

nedelja, 11. maj 2008

Mater in teli naslovi blogov!

Vsak dan se kej novega naučim. Ta vikend sem nabrala sledeče nauke:

1. Če že pustiš, da se ti z alkoholcem čečka po riti, se ne it potem vsest na školjko wc-ja, ker boš hudomušno poslikavo tam odštempljal in ne bo šla več dol!

2. Če se že spraviš neki kvazi laufat, prej poglej na uro. Ob enajstih namreč že močno pribija vročina, zategadelj boš večino poti prehodil, nakar boš zaradi vročine še iber tečen.

3. Če si že kupiš vrečo Haribo extra sauer pasta-fruta bombonov, ne rabš vseh pojest naenkrat. Na embalaži piše "Haribo macht kinder froh", sam mene je machnu bl švoh.

4. Če po toliko letih še vedno pomisliš ali se bonbon napiše z n ali m in se odločiš za bolj udomačeno verzijo, lahko priznaš tudi, da besedo 'superga' še vedno najraje izgovoriš 'coperga' in potem ti je d best u lajfu.

Pestro, a?

Zdi se, da se pisanje za tole tiskano številko revije ne bo nikoli končalo. Vedno sledi klic z "a loh še..." Potem imam seveda ogromno dela s kompliciranjem vrstnega reda zapisanega in kodiranjem povedanega, tako da na koncu tako ali tako ne bo nikomur jasno kaj čita in bo članek preskočil :D Ne znam razlagati ali opisovati v nekem konstantnem taktu. Tudi, ko kaj govorim, se vmes zavem, da mi besede vse bolj spidirajo in obraz(i) poslušajočih gledajo vse bolj takole: ustnice se zavihajo enmalček navzgor, a ne v izrazit nasmešek. Veke se rahlo spustijo, marbit še količkaj rešpektivno, ne še posmehovalno. Glavo se nagne malo vstran, a še vedno zunaj meja posmeha. Takrat veš, da te pričujoči ne posluša več, ampak zgolj opazuje tvojo mimiko. Eni skratka nimamo tega talenta, takole mi zna potlej nagajati tudi vsakršno pisanje.


"Outside the frame is what we're leaving out" je rekel Josh Homme :)

Bejž spat, jebote!

ponedeljek, 5. maj 2008

.

Nič nimam za povedat. Vsaj ne naglas.