ZDB

Ne maram hodit k zdravnikom, ker res nimam sreče z njimi. Pred petnajstimi leti sem vkorakala na pregled k takratni zdravnici kmalu po tem, ko so mi sneli gips z noge zaradi smučarskih pogumnosti (in posledično nategnjenih vezi). Obisk ni bil moja ideja, ampak priporočen s strani modela, ki je gips snel. Aja, prvi, ki naj bi mi rezal gips, je smrdel po alkoholu in je nekaj milimetrov debel gips rezal z mašinco (!), mi zarezal s tisto jebo v meso (kar se mi pozna še danes), potem me pa še natulil, da se preveč premikam in nič ne vidi! Charming guy. K sreči je kmalu v ordinacijo vstopil nek drug zdravnik in ga odrinil, ko je videl kaj počne, ga nagnal ven in gips odrezal naprej z navadnimi škarjami!! Anywho, moja zdravnica noge ni pogledala, vzela pa mi je kri in urin in zaključila, da imam v krvi premalo železa. Well... thanks? Drug obisk pri isti zdravnici je bil nekaj let nazaj, ko mi je prvič zatekla desna bezgavka na vratu. No, tega sva končali z receptom za mazilo proti herpesu. Pardon my french, sam what the fucking fuck? Ravno dovolj mimo, da sem zamenjala zdravnico...ki je šla par mesecev kasneje v pokoj. Thanks for the heads up, woman! Včeraj sm šla zopet v ta nesrečni zdravstveni dom, kjer moje (zdaj že tretje znotraj istega ZD) zdravnice, kakopak, ni bilo v ordinaciji. Tačetrta me med obiskom niti ne pogleda, ker moja kartoteka obviously kriči po njenih čečkarijah, preden ji sploh povem zakaj sem tam. Preden me je spustila v svojo sobico, mi je sestra še odmerila 36.18°telesne temperature, hence nimam vročine. Spet pridem z zatečeno bezgavko. Najprej se zmoti v bezgavkah, četudi imam desno stran glave the size of a small country, potem me trikrat vpraša, če me kak zob boli, pri čemer se ob tretjem 'ne' že malo vznevolji. Jebiga, bo treba še kej probat. Napoti me v laboratorij. Po debeli uri se vrnem nazaj, kjer mi na podlagi krvne preiskave sporoči le, da nimam mononukleoze. Oh and še enkrat vpraša, če me boli zob. Jebela fucking cesta! Po dveh urah izvem le to, da naj grem domov in pridem nazaj, če bo drug teden slabše. Ne se jebat! Dve uri za to, kar je že na začetku vedla (again, 36.18°): Nimaš mononukleoze. Ne sliši ne tega, da imam bezgavko vsak dan večjo, ne tega, da jo imam že cel teden, ne tega, da rajši izpljunem slino kot jo pogoltnem, ker preveč fucking boli. Al pa če bi me vsaj za hec še kam poslala.

There's always a first.

True. Nisem še preživela večera med raperji in en cel debel večni večer poslušala rap (hip hop?) glasbe, z vilico nerodno lomila *začinjene ;)* jogurtove strjenke z albert keksi in sadjem (od katere se še danes ne otresem slow motion miganja), medtem ko mi desno uho nekdo posiljuje z deklariranjem Madoninega bestof venčka.

Megaprijazna gostitelja

Najlepša hvala za superluškan teden v Belgiji! Za vse vožnje do in od Werchterja ob nemogočih urah, za sveže stisnjene sokove ob jutrih, za tajsko večerjo, za kitchen chat ;), potrpežljivo odgovarjanje na tisoč in eno vprašanje in nenazadnje, za prijetno družbo. Super sta!

p.s.: pa za obrambo pred dotikljivimi pijanimi Flamci!

Pacifiški jezik

Premikam svojo skromno kuharnico semle. Obviously ne bo tko obsežna, da bi potrebovala svoj blog :)

Včeraj je v ribarnici Leclerca je Pacifiški jezik izgledal najboljše, pa sva ga vzela. My turn to cook. Kako spečem ribo? No clue. Neki bo že. Najprej mi seveda zdrsne z rok nekajkrat, pa ga potem le operem. Nekje sem že videla podobne stvari in ker izgledajo pretty kul, zimprovizirami nekakšne posteljice iz folije. Lista namažem z domačim istrškim olivnim oljem, osolim, opopram, odrobnjakam, obazličim, nanju nasekljam ingver ter česen in povrhu polijem še z limono. Pečem bolj po občutku, ker se mi niti ne sanja kaj počnem...Pečena ju položim na rukolino posteljico. Je kar ratalo! YAY! :)

Hkrati ponovim peko sladkega krompirja, ki je opisan spodaj. Spet ga obmečem s preveč stvarmi, ki prekleto pečejo kasneje.

R.I.P. MJ

Čudno, da nekdo, ki je tako larger than life, tudi lahko umre. :(

Michael Jackson - Beat It

United States of Tara

Absolutno odlična zadeva! Toni Colette igra žensko, ki jo sem in tja zanese v katero izmed njenih multiplih osebnosti: petnajstletno razuzdanico T, tipično ameriško housewife-like Alice iz 40-ih prejšnjega stoletja in ...wait for it ... vietnamskega veterana po imenu Buck! Proti koncu se jim pridruži še nek nov karakter Gimy, ki še preseže vse naštete. Nadaljevanka je RES dobra; brihtna, smešna, odlično odšpilana in superiorno spisana. Upam, da se obdrži še par sezon!

Megavideo link do cele sezone: United States of Tara

random stuff #dos

Ma kako glup je lahko človek, ki vedno znova naseda nekim luknjastim bulšitom oseb, ki mu prihajajo nasproti z isto lekcijo, ošemljeni z različnimi frisi? To mi ni blo nikoli jasno. Vsakič se zaleti v isto zgodbo in se potem vlači okoli s krvavečimi ranami. Seveda se ti bo zgodilo še enkrat in še enkrat... dokler ne počiš po mizi. Basta, problem solved! Pa ne mi jokat z nekimi "ne morm kr tko", ker lahko! VSE lahko, sam cmerat se je potrebno nehat, jebelacesta. Nihče ti ni ničesar dolžan. Čelno se zaleti v vrata, vstani in pojdi dalje. Sam fucking pojdi dalje!!! To me res pobesni.

Nekdo, ki mi je blizu bo v kratkem storil nekaj nadpovprečno bedastega, ker nikoli ničesar niti malo ne premisli vnaprej. Zinem, seveda, pa vseeno povleče tistih nekaj oguljenih niti in splete neko majasto pojasnilo. Kaj čem, potem? Upam lahko le, da se zadeva pelje po čimbolj gladkih tleh in utrpi čim manj bočnih udarcev. Pamet v roke, punca!

Malček občutljivo, pa vendar, ko smo že pri dvojki; največ stvari si razjasnim med opravljanjem #2. Ne vlačim več revij in cajtengov zraven, ker me razjezi morebitna časovna neusklajenost prebiranja članka in same oprave. Mi zna celo pokvarit kako uro dneva. Zato buljim v nekaj desetletij stare nalepke zajčkov na ploščicah sten in (ulet trenutka: kako mi lahko s 25 m2 stropa pade mravlja direkt v kavo??!!) tuhtam. Čisto ponesreči dostikrat zaključim s kakšno ugotovitvijo glede razlik, še večkrat pa podobnosti med spoloma, čeprav smrtno preziram posploševanje v tej smeri in še v življenju nisem slišala vica na ta račun, ki bi bil dejansko smešen (upam, da mi mravlja ni pljunila v kavo ali od strahu izločila kaj drugega...)! Glupa, družbeno privzgojena delitev po spolu! I spit on zee!!!

Malo se prenažiram zadnje dni. Tlačim učenjaško nesigurnost v prebavni trakt, čeprav še nikoli nisem padla izpita, v katerega sem vložila vsaj nekaj resnosti. Blesavo početje. Še eno vprašanje; če se slišiš govoriti bedarije in se zaveš, da govoriš bedarije (pa ne namenoma), si kljub temu še vedno bedak? Ali si samo nekdo s slabim tajmingom? Mogoče bi uro prej ali kasneje povedal zadevo drugače, pametneje?

Tole mi je všeč:
"I am a conservative in culture; socialist in economy; liberal in politics"(Daniel Bell) in pojasnilo '.../then Bell can appear to be credible in all three roles-rather than a confused and contradictory thinker who lacks consistency.' ...and yet si še vedno eden ključnejših interpretov določenih socioloških idej, če le s temeljitim premislekom zaplavaš vmes ...VSE SE DA! :D