Ljubim majko kot življenje samo, ampak me vseeno skrbi, kako bova preživeli skupaj sami tri tedne na neznanih tleh. Od nekdaj je veljala za pametno in razgledano, zato jo hitro zmoti, kadar vem kaj, česar sama še ni, oziroma naj bi za njene pojme jaz kaj prvič slišala iz njenih ust, pa že vem (I am 26, after all :/). Še kr neprijetno. Za večino stvari, ki jih počnem, zna v nekaj minutah našteti kopico ljudi, ki to počnejo boljše od mene (čeprav običajno mojih "izdelkov" niti ne vidi). Če bi bili v sošolki v srednji šoli, bi ona sodila med tiste piflarje v prve klopi, ki jih nihče ne mara, ker ne pustijo prepisovat svojih domačih nalog, za povrhu pa ti še pihajo na moralo, js pa tista iz zadnje klopi, ki bi ji metala papirčke v glavo. Starejši kot sva, bolj sva si različni. Vse težje pa se je z njo tudi pogovarjat, ker je nehala poslušat. Sicer pa, sama sem bila res zelo zelo daleč stran od vzorne hčere, zato ji je vse oproščeno. Samo žal mi je in izgubljava cajt za brezveznjačenje po nepotrebnem. Če zdaj pomislim, je tole pred nama edina rešitev. Resnično upam, da postane potovanje dovolj nevzdržno, da naju pripelje do roba, kjer se potem ujameva za konice prstkov in počasi zopet priplezava nazaj gor, frcneva zemljo z rokavov in greva naprej. Bi blo pa fino tkole viset s pečine v prvem tednu potovanja, da nama ostaneta še dva, v katerih nabereva nekaj luštnih dogodivščin.
Na potovanju bi se mi lahko tudi razjasnilo to čudno nezanimanje za Kitajsko, ki ga vlečem za sabo že od malega. Ne nezanimanje, naravnost odpor. Šla bi povsod po svetu, res POVSOD, razen tja. Čeprav me zanima like vse o vsem iz povsod, o tej deželi nikol nisem marala nič slišat. Marbit se kak starodavni del moje duše spomne kako je tam gejšaril za drobiž pred dvesto leti ...What?! Ne vem, ni mi jasno kaj me zajebava glede Kitajske in verjetno je ravno zato prav, da grem tja in boksnem svojega demona po gobcu. Naj spizdi al pa vsaj objasni svoj obstoj ...in potem spizdi.
ponedeljek, 28. september 2009
sobota, 12. september 2009
pweety
Nimam časa. Zato si seveda vzamem debeli dve uri za preoblačenje bloga. Sam je pa zdej zato megaspanky. Toj to.
sreda, 9. september 2009
veggie 'tillas
Iiiiiiiin prva ever spečena torta, yuuuuummy!!! Ok, druga. Sam una "predtorta" ne šteje, ker je bila v bistvu sam vnaprej pripravljena mešanica iz Hoferja, kamor rukneš še požirek mleka in kako jajce not. Ni bla slaba, sam tale pa je from scratch in dobra za umret! Že ime Black Magic Cake ti pove, da lahko pričakuješ agresivno mašitev ožilja, oteženo dihanje in trdo kakico. :) Tortomejkerka težkega kalibra (Gregorjeva mama) je rekla celo, da je biskvit boljši od Saherce. W00T!!! ...čeprav sem fejst pržgala čokoladni "frosting" in ga že dva dni drgnem s posode. :)
četrtek, 3. september 2009
26
Včeraj je bil res super dan. Osem članov družine je prišlo v najin mali svet a.k.a. Zaloškafest in mu vdihnilo ogromno smeha in topline. Všeč mi je, da zanjo bit glasni, česar sicer ne počnejo. :)
Od lanskega leta v tem času se je spremenilo naslednje; v prave stvari se je vrnila otroškost (mimo jo je odneslo še kam, kjer je ne nucam), ne pustim se zajebavat (as much, mal še zmer, ker sm kljub občasno besnemu jeziku dost prijazna), lažje shajam s svojo punčkavostjo (ubistvu sem je kar vesela), pravtak počasi odvezujem tale težak mošnjiček emocionalnega skladiščenja in kej spustim tudi ven, zato ljubim močneje, hitreje se navežem na ljudi, vse mi pomeni več. Na drugi strani razumem, da ne pašem vsem in sem vesela tudi tega. Mogoče še bolj. Tako vsaj vem, da nekaj štrli ven, česar se eni primejo, drugi pa zdrsnejo mimo. Tisti, ki štrlino šlatajo, skoraj vedno pašejo tudi meni, medtem ko mimozdrsnežem veselo pomaham v slovo. Všeč sta mi tako prostor kot čas, v katerima se nahajam, uživam ljubezen najprijaznejšega človeka pod soncem, okoli sebe imam dobre ljudi in v zraku je skoraj vsak dan nekaj čarovnije. Life is hella good!
All in all, lahko rečem, da sem dober človek. Toj to.
And babies, huale še enkrat za gramofon! <3
Od lanskega leta v tem času se je spremenilo naslednje; v prave stvari se je vrnila otroškost (mimo jo je odneslo še kam, kjer je ne nucam), ne pustim se zajebavat (as much, mal še zmer, ker sm kljub občasno besnemu jeziku dost prijazna), lažje shajam s svojo punčkavostjo (ubistvu sem je kar vesela), pravtak počasi odvezujem tale težak mošnjiček emocionalnega skladiščenja in kej spustim tudi ven, zato ljubim močneje, hitreje se navežem na ljudi, vse mi pomeni več. Na drugi strani razumem, da ne pašem vsem in sem vesela tudi tega. Mogoče še bolj. Tako vsaj vem, da nekaj štrli ven, česar se eni primejo, drugi pa zdrsnejo mimo. Tisti, ki štrlino šlatajo, skoraj vedno pašejo tudi meni, medtem ko mimozdrsnežem veselo pomaham v slovo. Všeč sta mi tako prostor kot čas, v katerima se nahajam, uživam ljubezen najprijaznejšega človeka pod soncem, okoli sebe imam dobre ljudi in v zraku je skoraj vsak dan nekaj čarovnije. Life is hella good!
All in all, lahko rečem, da sem dober človek. Toj to.
And babies, huale še enkrat za gramofon! <3
nedelja, 23. avgust 2009
četrtek, 20. avgust 2009
3:24 a.m.
(G-man part deux)...in včasih, ko si tu, si želim, da bi se kam sprehodil. :)
I joke. Tho I was drowning in self-pity (being sick, no FNM) and the last post is a bit sillee, te lubm štirljon. Lovesong pa je večno tvoj. Tud kadar te ne maram. :)
Prekleto vroče je v Ljubljani; ne vem več katera noga naj bo iztegnjena čez kater stol in kam dlje še lahko zlezem s sedišča, da ne ruknem še na tla, pa se ga hkrati dotikam s čim manjšo površino telesa. Spet vsi spijo, js pa na nočni straži. Malo se jajcam s stavki svojih člankov, še največ dela imam s tole neko kolumno, ki naj bi jo bojda po novem pisala. Nimam pojma o čem pisat in zakaj jo pišem js, by all means. Sem rekla ok, ker mi je zadeva res močno nelagodna in že predolgo sedim v neki ustaljeni poturšk' pozi. Vztrajanje v takem položaju lahko rezultira samo v nastanek hemeroidov, čisto nič drugega. Potem pa na nobenem področju nič ne napredujem in žulim palec tjavendan. Čim pa se brcnem v en del telesa, se počasi začne premikat tudi vse ostalo.

Mančin bralni kotiček tokrat predstavlja avtobiografijo Slasha (by the man himself). Sem na 60. od 460ih strani in moram rečt, da se imava super. Za nama je že kleptomanija, gora droge in seks pri 12ih. Stara sva petnajst let, pravkar sva se preselila s Sunset Bulevarda, kjer sva živela med Joni Mitchell in Jimom Morissonom, najino mamo je pred kratkim poseksal David Bowie, orgazmična kitarska solaža pa nama počasi že postaja pomembnejša od para voljnih joškic. Fuckin' aye!
Od zdej naprej naslavljam poste z uro objavljanja. Bo mogoče par stvari prej jasnih. :)
I joke. Tho I was drowning in self-pity (being sick, no FNM) and the last post is a bit sillee, te lubm štirljon. Lovesong pa je večno tvoj. Tud kadar te ne maram. :)
Prekleto vroče je v Ljubljani; ne vem več katera noga naj bo iztegnjena čez kater stol in kam dlje še lahko zlezem s sedišča, da ne ruknem še na tla, pa se ga hkrati dotikam s čim manjšo površino telesa. Spet vsi spijo, js pa na nočni straži. Malo se jajcam s stavki svojih člankov, še največ dela imam s tole neko kolumno, ki naj bi jo bojda po novem pisala. Nimam pojma o čem pisat in zakaj jo pišem js, by all means. Sem rekla ok, ker mi je zadeva res močno nelagodna in že predolgo sedim v neki ustaljeni poturšk' pozi. Vztrajanje v takem položaju lahko rezultira samo v nastanek hemeroidov, čisto nič drugega. Potem pa na nobenem področju nič ne napredujem in žulim palec tjavendan. Čim pa se brcnem v en del telesa, se počasi začne premikat tudi vse ostalo.

Mančin bralni kotiček tokrat predstavlja avtobiografijo Slasha (by the man himself). Sem na 60. od 460ih strani in moram rečt, da se imava super. Za nama je že kleptomanija, gora droge in seks pri 12ih. Stara sva petnajst let, pravkar sva se preselila s Sunset Bulevarda, kjer sva živela med Joni Mitchell in Jimom Morissonom, najino mamo je pred kratkim poseksal David Bowie, orgazmična kitarska solaža pa nama počasi že postaja pomembnejša od para voljnih joškic. Fuckin' aye!
Od zdej naprej naslavljam poste z uro objavljanja. Bo mogoče par stvari prej jasnih. :)
Naročite se na:
Objave (Atom)