RSQ prvič

Res nam je uspelo pullat off tole zadevo! Gala Hala sprejme 300 ljudi in verjetno je bila polna,že samih rezervacij za vstopnice je bilo 200! Prodali smo mnogo revij in majic (I stand corrected), pogledat je prišlo kar nekaj znanih obrazov, publika pa bila nad koncerti Sphericube in nove zasedbe Adam zelo navdušena! Revija sama je mega seksi in toplo priporočljiva v glasbeno-izobraževalno čtivo. Za naslovnico so se v naše izposojene prostore prišli slikat Silence, Tomi M., Kreslin, frontmanovki Meldroma in Psycho-pathov, Buda Elvis Jacksonov, Gušti in Skočir; teksti so res odlično napisani (čeprav ne morem mimo blesavosti lektorice), fotke so fantastične! Revija si je obvezno zaslužila tudi playboyesvo kvaliteten tisk, tako vam lahko fino drsi skozi prstke ;)

Včasih kar nismo mogli verjet, kako gre vse z lahkoto vkup. Glasbeniki so bili več kot pripravljeni sodelovati, intervju je dal celo Ali En alias Dalaj Egol, kar iz Indije, kjer je zdaj doma! Eden njegovih albumov je namreč zasedel prvo mesto v lestvici top 50ih albumov v času samostojne Slovenije. Maj mi je še nekaj tednov nazaj veselo kazal mobilca, na katerem je bil izpisan Kreslinov SMS, čes "pridem se slikat, seveda!" Zgleda da je res nekaj na tem, da ko počneš nekaj čisto iz veselja in želje po prispevanju, ti nič ne gre narobe. Če pa se kje malo zalomi, pa se drugje pokaže dosti boljša opcija. Res neverjetno!

Kolektivno vzdušje ga čist zmaga! :)

Hvala vsem, ki ste nas prišli podpret, ker se počenja res fajn zadeva in mislim, da nam vsem sodelujočim veliko pomeni!

p.s.: Dex, Barbara in Cooky, zakon ste!

Dobite jo v knjigarni Vale Novak na Wolfovi ulici v Ljubljani ;)

Ural 3 high

Končno imava šotor! Pošteno seksi, varjenošivno zadevo za poletna potepanja. V skor sedmih letih partnerjevanja je to najin prvi skupni nakup, zahteval pa je dva dneva pogajanj, groženj, ustrahovanja in vsesplošnega pričkanja. Sam je kul, trenje je seksi. ;)

Danes sm nametala ogromno semen razne zelenjave po vrtu. Majki ne bo nič jasno, k ji bo začelo tam med rožami korenje rast. Pa sej, življenje je polno presenečenj. Kam on, ne moreš met 40 kvardatov samih rož na vrtu, it več ali manj za celo poletje od doma in jih prepustit mojim nezalivalnim ročicam. Rabš vsaj eno špinačo vmes porint, da pridem kej pogledat.

To je vse. Ne da se mi kej dost debatirat te dni.

Candy Mountain

...kul je. Živčna sem. Full mam za narest, pa bi se sam po travi valjala, plezala po drevesih in tam potem tulila z mimoletečim ptičovjem in piskala skozi trobentice. Bojda naj bi ljudje na splošno z leti postajali vse bolj tečni, ker se vse težje spopadajo s kompromisi. And I just plain fucking hate the concept. :) Ne vem kako je s tem pri ostalih, ampak sama iz težkokategornega flegmatika kar hitro postajam en (počasnim pešcem nevaren) kolerik.

Candy mountain za lahko noč:

Mater in teli naslovi blogov!

Vsak dan se kej novega naučim. Ta vikend sem nabrala sledeče nauke:

1. Če že pustiš, da se ti z alkoholcem čečka po riti, se ne it potem vsest na školjko wc-ja, ker boš hudomušno poslikavo tam odštempljal in ne bo šla več dol!

2. Če se že spraviš neki kvazi laufat, prej poglej na uro. Ob enajstih namreč že močno pribija vročina, zategadelj boš večino poti prehodil, nakar boš zaradi vročine še iber tečen.

3. Če si že kupiš vrečo Haribo extra sauer pasta-fruta bombonov, ne rabš vseh pojest naenkrat. Na embalaži piše "Haribo macht kinder froh", sam mene je machnu bl švoh.

4. Če po toliko letih še vedno pomisliš ali se bonbon napiše z n ali m in se odločiš za bolj udomačeno verzijo, lahko priznaš tudi, da besedo 'superga' še vedno najraje izgovoriš 'coperga' in potem ti je d best u lajfu.

Pestro, a?

Zdi se, da se pisanje za tole tiskano številko revije ne bo nikoli končalo. Vedno sledi klic z "a loh še..." Potem imam seveda ogromno dela s kompliciranjem vrstnega reda zapisanega in kodiranjem povedanega, tako da na koncu tako ali tako ne bo nikomur jasno kaj čita in bo članek preskočil :D Ne znam razlagati ali opisovati v nekem konstantnem taktu. Tudi, ko kaj govorim, se vmes zavem, da mi besede vse bolj spidirajo in obraz(i) poslušajočih gledajo vse bolj takole: ustnice se zavihajo enmalček navzgor, a ne v izrazit nasmešek. Veke se rahlo spustijo, marbit še količkaj rešpektivno, ne še posmehovalno. Glavo se nagne malo vstran, a še vedno zunaj meja posmeha. Takrat veš, da te pričujoči ne posluša več, ampak zgolj opazuje tvojo mimiko. Eni skratka nimamo tega talenta, takole mi zna potlej nagajati tudi vsakršno pisanje.


"Outside the frame is what we're leaving out" je rekel Josh Homme :)

Bejž spat, jebote!

Carlin #2

:)

.

Nič nimam za povedat. Vsaj ne naglas.

Fizično delo

Včeraj smo šli že 17-ič postavit prikolico v Bohinjsko Bistrico. Je bilo kar fino, cel dan smo delali na svežem zraku. Fizično delo zelo paše, če moraš mislit na ogromno stvari, ker takrat ne misliš na nobeno. Vsaj jaz ne. Kakšen užitek, cel dan brez kakršnekoli konkretnejše misli! :) Spucali smo omarice, mize, hladilnik in stole, postavili predprostor in pripadajoč lesen poden, ter sčistili prikolico zunaj in znotraj. Manj prijetno je bilo praznit bratrančev wagen, ker so letos vanjo vlomili že dvakrat in to ne z namenom kraje, temveč iz čistega vandalizma. Cela notranjost premetana in zbrcana, povsod so ležale igračke njegovih sinov, za vstop pa je seveda potrebno razbit 3 okna, ne samo enega. Ne boš valda hodil ven in not skozi isto okno, če si kul?! Tako sva potem z Gregorjem pomivala tiste igrače, ker je vlamljajoči imbecil posprejal celotno notranjost z gasilnim aparatom in je bilo VSE modro. Res vse. Pa smo tudi to vse pospravili in pomili. Fak ju, lokalni patetik.

Mestnemu, sonca ne vajenemu otroku pa seveda ni ušel en major sunburn. Mater, čist sem opečena po rokah. Kako nej potem ohranjam svojo sickly looking bledoličnost? :) Not fair.

Conclusion: Fizično delo na prostem puca možgane.