Priznam tolele: V zadnjih (cirka) treh letih sem prebrala samo štiri knjige. V osnovni šoli sem prebrala večino šolske knjižnice (no, sej ni bila velika), sva včasih s knjižničarko Majo viseli ob policah in iskali kaj še imajo. 5 prijateljev pa je bilo tak al tak zakon! Ja, še kr slabo. Zdaj nisem čitala, ker se mi ni dalo, ker je bilo vedno kaj drugega za počet, ker... Ampak so bile tri odlične knjige in en vsempoznan Dan Brown. Vse tri so mi malček spremenile pogled na svet. Prva, Frederic Beigbeder - 2999 sit; odličen, sarkastičen, pretiran, prevzeten, moreč, zabaven, inovativen, požrešen, prostaški, zasvojljiv, surov roman o oglaševalstvu in še marsičem. Druga: Yann Martel - Pijevo življenje, spočetka malodane prijetna lahkotna zgodba o sinu lastnika živalskega vrta v Indiji, sicer tudi zagret pripadnik treh različnih religij. To mi je bilo še posebno všeč :) No, potem se zaradi nemirov z družino odpravi z ladjo v Kanado, med potjo pa se zaradi brodoloma znajde sam na čolnu z nekaj živalmi, med drugim tudi z bengalskim tigrom. Konec te knjige je über odličen. Tretje ne povem, ker se mi boste smejal, zato gre z mano v grob :)
Od poletja naprej pa čitam, kot da moram nadoknadit vse zamujeno. Začnem z eno, nadaljujem z dvema, včasih berem tudi tri knjige hkrati. Pravzaprav jih požiram. Svoji nesrečni bipolarnosti primerno, pride v poštev samo nekaj grobega + nekaj mehkega naenkrat. Dve mehkega, kak! Tale Amazon mi vzame zdaj že skoraj polovico mesečnega dohodka, kar glede na nizke cene pomeni veliko knjig :) Potem pa me nestrpno čakajo na polici ob postelji, se hihitajo in prerekajo, katera bo prej na vrsti. Zvečer mi ne pustijo spat in me zbujajo ob jutrih. Ampak je super, uživamo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar