sreda, 17. september 2008

Oka

We must learn to reawaken and keep ourselves awake, not by mechanical aids, but by an infinite expectation of the dawn, which does not forsake us in our soundest sleep. I know of no more encouraging fact than the unquestionable ability of man to elevate his life by a conscious endeavor. It is something to be able to paint a particular picture, or to carve a statue, and so to make a few objects beautiful; but it is far more glorious to carve and paint the very atmosphere and medium through which we look, which morally we can do. To affect the quality of the day, that is the highest of arts. Every man is tasked to make his life, even in its details, worthy of the contemplation of his most elevated and critical hour.
(Henry David Thoreau, Walden.)

S fotrom nama je skupnih le nekaj stvari: všeč so nama (izključno) temnolaske, Dire Straitsi, preklinjanje in vsesplošni nered. Ne marava množic in desničarjev; imava rahlo adiktivni osebnosti, družabna sva le cirka petkrat letno. V vseh pomembnih temah pa sva si na nasprotnih polih, pri čemer sive cone ne upoštevava. Večino časa se opazujeva le od daleč, govoriva skorajda nikoli. Spoznavava se počasneje kot ljudje, ki se srečajo le nekajkrat v življenju. Pa vendar, spomladi greva skupaj opravljat jadralske izpite. Kletne police se nam sicer šibijo pod težo osvojenih pokalov raznih jadralskih tekem izpred dveh desetletij, izpita pa, v znak silne naklonjenosti do kaosa znotaj osebne papirologije, nima več. Jebote, maš stavke...izgubil ga je. Potem se greva bojda še tetovirat in njemu v ušes vtaknit en gigavelik zlat uhan...če nama bo zneslo dan prešetat v neprijetni tišini:) Vsake toliko se hudomušno spogledava, ko eden nekaj razlaga in se drugi prepozna v povedanem, sama pa v sobi vseeno ne marava ostati....ker si nimava kaj povedati.

Čez dve leti gre. Oka, the pirate :)

No, začelo se je s Thoreaujem in navezavo na prebujajočo se ljubezen do nepredvidljivega lebdenja na vodi, o tem kako si kljub vsemu želim sprehoda po očetovih stopinjah, končalo pa zopet z nečim nepovezljivim. Yes, I used to have daddy issues ;) Nimam jih več, oka je pač oka. Z okolico ravna kakor najboljše zna in s tem se je bilo potrebno sprijaznit. Včasih res povem več, kot če bi pisala dnevnik sama zase. O oki pa še kdaj kakšno.

Ni komentarjev: