sobota, 21. marec 2009
Pet peeve
Res bedasto, da v pogovoru z nekom omenjaš svoja poznanstva po imenih, če dobro veš, da jih poslušajoči ne pozna! "Alenka je blabla z Miho, pol smo še Milica, Jasna in Lana blabla pr Nebojši doma." Who the hell cares, če pa ne vem kdo to so?! Reč "dva prjatla/kolega/znanca/.../ sta blabla, pol nas je pa enepar še blabla pr enmu doma." Ne pa, da imam vmes dela z dešifriranjem koga zdej kle poznam, jebote.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Se strinjam. Žal včasih izpade butasto tudi če uporabljaš prijatelj/kolega/znanec... Se mi zdi, da poslušalec kar izgubi zanimanje, če se "en moj kolega ponavlja". Nadležno je predvsem, ko se gre za več oseb: "kolega 1 je bil pri kolegu 2 in tam naredil to pa to kolegu 3". Lahko pride tudi do klobas tipa "sestra od kolega je sošolka od bratranca od kolega...".
A ni včasih boljše pripovedi "okrasiti" z imeni, čeprav se poslušalcu ne sanja za koga gre?
Se mi je na to temo zgodila ena zabavna na dopustu. Imam kolegico, ki to zelo rada počne in sem jo vprašala, če bo tudi Metki (npr.) poslala razglednico ... in ona me potem začudeno pogledala od kje pa jo jaz poznam? :D Pa sem ji rekla, da jo stalno omenja.
pa sem mislna, da gre to sam men na jetra!
Objavite komentar