Männer sind wie Marzipan

Ne maram sedet s prekrižanimi nogami. Rada sedim k kavbojc, klinc pa damskost. Sedet z nogami narazen je pa še bolj comfy. Brez namigovanj in provokacij. Sam povem. Mi je pa dost nagravžn, če moški sedi z nogami narazen. Zgleda prostaško. Očitno mam dvojna merila :)

Večer sem napol prespala v Kinoteki, ki sicer v teh dneh predvaja najlepše evropske filme. No, včerajšnji Solaris, oz. Solyaris iz 1972 sem tud dost prespala, mi ni bil ničkej "lep". Celo Müllers Büro mi je bil bolj všeč, gangsterski semi-film noir avstrijski mjuzikl iz leta 1986, ki sva ga šla z Gregorjem gledat kak teden prej. That's right: gangsterski semi-film noir avstrijski mjuzikl! :D

Müllers Büro - Männer sind wie Marzipan


Ko smo za ravno pri kinoteki; v soboto, 29. imajo do pol štirih zjutraj filmski maraton za taporedne ;)

Across the universe

Pretty frickin' sweet filmarija. Mjuzikl, v katerem je cirka 30 pesmi Beatlesov. Že zato vredno ogleda.
Trailer:



Clip s podlago I Want You iz albuma Abbey Road:

"Matevž ne bo"

Kmalu se nam bo pridružil "Matevž ne bo".



Ker pa se bo tale odštevalnik z novimi objavami pomikal na na naslednje strani, mam enega še na dnu bloga. Da ga slučajno ne bi zamudili :)

čitam

Cel dan že hodim okoli tele kičaste naslovnice, mi ni nič všeč. Deluje mi osladno, nezanimivo, starinsko. Ne sodi knjige po platnicah al kako že ;) (Ja, ja: "Chuck Norris lahko, ostali pač ne"). Nisem vajena čitat baš nekih ljubezenskih zgodb, od njih ničesar ne odnesem, nič novega ne izvem, nič kaj koristno se mi ne zdi zabijat časa z limonadastimi pisarijami. Literarne osebe nimajo konkretnih karakterjev, on je vedno bogatejši od nje, on ma njo vedno bolj rad kot obratno, ... z drugimi besedami: on ima ipak najdebelejši lanac u Fužinah. Bulšit.

Potem razmišljam čemu mi toliko bolj paše prebiranje starih pohotnežev? Marbit pa sem bila en tak star prdec v katerem izmed prejšnjih 'učlovečenj'. Mogoče sem še vedno mal :D Kakorkoli že, tale 'Love in the time of cholera' bom probala prebrat. Sploh, ker vedno težim z nekim širjenjem obzorij. Own up, right?

Fo sho ;)

:/

Ready to do some hardcore yoga. Moram počakat do jeseni na nove vpisne termine. Komi fucking čakam!!! :D Po drugi strani, če tkole pogledam, kako so prišli so tega meditativnega stanja, v katerem si sam s sabo in prazniš svoje omare, se zliješ v samo energijo... nekdo je probaval na različne načine prit v stik z nečem višjim, kot je njegova fizična prisotnost in enkrat mu je uspelo. Ostali pa so mu sledili. Kdo torej pravi, da je to najboljši način za vsakogar, joga in meditacija?! Je že res, ampak vsaj zame velja, da niti slučajno nisem blizu takgea spiritualnega nivoja, kjer bi bilo mogoče po svoje nekej čarat in doseči tak nivo zavedanja. Brez zadržka se torej prepustim nekomu, ki ve o čem govori; mogoče bo fajn, mogoče pa tudi ne. Sam še svojega Guruja nucam... any vouleenters? ;)

čitalomanija

Priznam tolele: V zadnjih (cirka) treh letih sem prebrala samo štiri knjige. V osnovni šoli sem prebrala večino šolske knjižnice (no, sej ni bila velika), sva včasih s knjižničarko Majo viseli ob policah in iskali kaj še imajo. 5 prijateljev pa je bilo tak al tak zakon! Ja, še kr slabo. Zdaj nisem čitala, ker se mi ni dalo, ker je bilo vedno kaj drugega za počet, ker... Ampak so bile tri odlične knjige in en vsempoznan Dan Brown. Vse tri so mi malček spremenile pogled na svet. Prva, Frederic Beigbeder - 2999 sit; odličen, sarkastičen, pretiran, prevzeten, moreč, zabaven, inovativen, požrešen, prostaški, zasvojljiv, surov roman o oglaševalstvu in še marsičem. Druga: Yann Martel - Pijevo življenje, spočetka malodane prijetna lahkotna zgodba o sinu lastnika živalskega vrta v Indiji, sicer tudi zagret pripadnik treh različnih religij. To mi je bilo še posebno všeč :) No, potem se zaradi nemirov z družino odpravi z ladjo v Kanado, med potjo pa se zaradi brodoloma znajde sam na čolnu z nekaj živalmi, med drugim tudi z bengalskim tigrom. Konec te knjige je über odličen. Tretje ne povem, ker se mi boste smejal, zato gre z mano v grob :)

Od poletja naprej pa čitam, kot da moram nadoknadit vse zamujeno. Začnem z eno, nadaljujem z dvema, včasih berem tudi tri knjige hkrati. Pravzaprav jih požiram. Svoji nesrečni bipolarnosti primerno, pride v poštev samo nekaj grobega + nekaj mehkega naenkrat. Dve mehkega, kak! Tale Amazon mi vzame zdaj že skoraj polovico mesečnega dohodka, kar glede na nizke cene pomeni veliko knjig :) Potem pa me nestrpno čakajo na polici ob postelji, se hihitajo in prerekajo, katera bo prej na vrsti. Zvečer mi ne pustijo spat in me zbujajo ob jutrih. Ampak je super, uživamo!

Drobtinice

"Svašta."

-Ibro Hadžipuzić, Železarna, 1983

(Miha Mazzini)