Naj bom še tako jebiveterska glede večino stvari, pa me delanje sezanomv vseeno pomirja. Seznam izpitov, filmov v gledanje, knjig v prebiranje, plošč v poslušanje, časovni okviri učenja, včasih celo jedilniki. Seveda se nikoli, ampak res nikoli ne držim niti enega od njih. Me pa pomirja. Verjetno se mi zdi, da imam tako stvari pod kontrolo. Načrtovanje. Ravno zadnjič sem brala o nadziranju svojih misli. O tem, da je tudi mišljenje samo ena izmed človeških funkcij in ne nekaj s čimer naj bi se poistovetil. "Mislim, torej sem." tako obvelja za enmalček zgrešeno prepričanje. Ampak če malo bolj pomislim, tale teorija niti ni tako napačna, saj misli in občutki že od nekdaj služijo manifestaciji. S tem, ko spreminjam sebe, spreminjam svoj odnos do ljudi in stvari v svojem življenju, s tem pa predvsem svojo "vibracijo" in njihovo reakcijo name. Če torej lahko spreminjam svoje misli, sem nad njimi. Ko rečem 'misli', mislim predvsem svoje mantre. Stavki, ki si jih ponavljam polzavedno in skorajdane dnevno. Všeč so mi deževni popoldnevi petkov :)
A gre še komu blazno na jetra, če kdo reče "jaz, osebno..."? Men gre direkt na kurac. Si že povedal, da gre zate, ko si rekel "jaz". Z "Jaz, osebno..." pa že pretiravaš. Enim gredo na jetra manični depresivci, enim množični morilci, pedofili, mačke, prah, pokanje s prsti, pluvanje po tleh, rdeče vezalke, neuglašeni klavirji, gneča na cesti, crknjene rože v vazi, beli škornji, psihiatri, Jim Carrey, sprehajalne palice, skorumpirani politiki, jajca na očesa :), predmestja. Enim pa tisti, ki uporabljajo besedno zvezo "jaz, osebno,..."!!
Še ena stvar mi para živce. "Rad bi bil srečen." Potem pač slediš teku pogovora in vprašaš kako si to predstavlja in odgovori z "Ne vem." Mi je jasno, kako smo prišli do tega, da se to več ne ve, ni pa mi jasno kako se lahko ljudje s tem zadovoljijo. "Ne vem." Đizs faking krajst. Kdo pa bo to vedu namesto tebe, še več; kdo bo pa kej naredil za to, če ne boš sam?
Naslednjič: Ljudje, ki ti sežejo v roko kot crknjene ribe.
Ja, tile deževni petkovi popoldnevi so res krasni! :) Tečna? Ah, kje pa!
A gre še komu blazno na jetra, če kdo reče "jaz, osebno..."? Men gre direkt na kurac. Si že povedal, da gre zate, ko si rekel "jaz". Z "Jaz, osebno..." pa že pretiravaš. Enim gredo na jetra manični depresivci, enim množični morilci, pedofili, mačke, prah, pokanje s prsti, pluvanje po tleh, rdeče vezalke, neuglašeni klavirji, gneča na cesti, crknjene rože v vazi, beli škornji, psihiatri, Jim Carrey, sprehajalne palice, skorumpirani politiki, jajca na očesa :), predmestja. Enim pa tisti, ki uporabljajo besedno zvezo "jaz, osebno,..."!!
Še ena stvar mi para živce. "Rad bi bil srečen." Potem pač slediš teku pogovora in vprašaš kako si to predstavlja in odgovori z "Ne vem." Mi je jasno, kako smo prišli do tega, da se to več ne ve, ni pa mi jasno kako se lahko ljudje s tem zadovoljijo. "Ne vem." Đizs faking krajst. Kdo pa bo to vedu namesto tebe, še več; kdo bo pa kej naredil za to, če ne boš sam?
Naslednjič: Ljudje, ki ti sežejo v roko kot crknjene ribe.
Ja, tile deževni petkovi popoldnevi so res krasni! :) Tečna? Ah, kje pa!
3 komentarji:
hihi, pa sem mislila, da sem jaz osebno edina, ki ji gre na jetra ta slavni jaz osebno ;)
Bodeča neža :)
Si za to, da začneva s peticijo za zakonsko prepovedano uporabljanje te besedne zveze? Prostesti, gladovni štrajk, transparenti, revolucija? ;)
Še Hudičev rep ti je všeč. To je pa redkost.
Absolutno revolucija, zakaj bi se le ubadali z malenkostnimi protesti? :D
Se strinjam, poznam mnogo ljudi, ki Zupana ne marajo zaradi Menueta za kitaro, večina njih ga je imela za maturo :) Well, I like him. call it my complicated relationships fetish :D
Objavite komentar